Varna navezanost – sposobnost vzpostavljanja čustvenih povezav in vzdrževanje kvalitetnega odnosa, podlaga za zdravo samopodobo, obvladovanje težkih ali bolečih čustev, sposobnost tveganja in okrevanje po neuspehu ali oviri – je rezultat določenega maminega obnašanja, pa naj gre za konsistentno obnašanje ali pa za občasno.
Bojevita mama
Mame z bojevitim obnašanjem ustvarjajo vzdušje, v katerem se hčerka nauči samozaščite in potlačenja čustvenih odzivov.
Te hčerke pogosto niso v stiku s svojimi čustvi, ker njihove posledice – solze, trepetanje, vtis strahu – lahko stvari še poslabšajo, saj s tem sprožijo materin odziv. Hčerka se trudi, da pri materi ne bi vzbujala pozornosti, najraje je nevidna.
Brezbrižna mama
Popolno nasprotje pa velja za brezbrižno mamo, ki hčerko dobesedno ignorira; njenim besedam in dejanjem pripisuje zelo malo pomena ali pa se sploh ne odziva nanje.
Hčerka bo v tem primeru naredila vse, da bo pritegnila mamino pozornost. Med drugim bo postala »zvezda« (dobre ocene, priljubljenost, športni uspeh itd.) ali pa bo pozornost pritegnila s slabim obnašanjem in samouničevalnostjo.
Oblastna mama
Hčerke oblastnih mam se trudijo, da bi našle svoj glas in si izborile svoj prostor, da bi jih slišali.
Zato se obnašajo v skladu z maminimi mislimi, potrebami in željami; naučili so jih, da jim bo brez maminega nadzora po vsej verjetnosti spodletelo, in večinoma v to tudi verjamejo.
Narcistična mama
Hčerke mam z narcističnimi lastnostmi pa izgubijo občutek lastnega jaza, a na drugačen način, ker se njihova vrednost meri po njihovih dosežkih in slavi, ki jo s tem požanje mama, ne pa po tem, kar v resnici so.
Čustveno nedostopna mama
Hčerke čustveno nedostopnih mam pa so bolj podobne hčerkam brezbrižnih mam, zato več izkušenj delijo z njimi kot denimo s hčerkami bojevitih mam, so pa čustveno še bolj lačne in zmedene.
Zelo težko je ugotoviti, kako je lahko mama hkrati fizično prisotna in čustveno odsotna. Hčerke mater, ki so preveč povezane z njimi, pa nimajo nobenega občutka lastne osebnosti, ker jih mame ne dojemajo kot samostojne osebnosti.
Hčerkam primanjkuje čustvenega kisika, zato niso uspešne, kljub temu, da jih imajo mame rade – a ne na zdrav način.
Razlik je veliko in globoke so, hkrati pa lahko na področju izkušenj najdemo veliko skupnih točk.
Slabo je močnejše od dobrega: psihološki turizem (ki tudi tu drži)
"Pred kratkim sem dobila precej neprijazno sporočilo, v katerem so me obtožili, da ženskam puščam, da se »oklepajo preteklosti«, namesto da bi stopile v korak s prihodnostjo," je zapisala Peg Streep, avtorica knjige Daughter Detox: Recovering from an Unloving Mother and Reclaming Your Life.
"Težava pa je v tem, da človek tega ne more storiti, dokler ne razčisti s preteklostjo in z njenimi učinki. Zveni preprosto, a je v resnici zapleteno in običajno zahteva dolgotrajen proces. Za to obstajajo razlogi."
Negativni dogodki sproščajo močna čustva, npr. bolečino, žalost, paniko ali občutek sramu. Te občutke je treba predelati in nadzorovati, česar pa pri občutkih, ko je življenje dobro, ne potrebujemo.
Zato bo otroštvo, v katerem nismo bili čustveno zadovoljeni, bolj vplivalo na nas, sprožilo pa bo tudi več težavnih občutkov kot sprejemljivo ali spodobno otroštvo, kaj šele otroštvo v ljubeči družini.
V čem tiči zagata? Otroci, ki so bili v otroštvu čustveno zadovoljeni, znajo predelati negativna čustva; tisti, ki niso bili ljubljeni, pa jih ne znajo. Zato jih pestijo težave na področju čustvene inteligence.
Zdaj pa se vrnimo k temu, da je slabo močnejše od dobrega.
Zakaj je pravzaprav tako?
Odsotnost tovrstnega obnašanja pomembno vpliva na hčerke.
Vir: Psychology Today
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
