Moč intuicije

20. 2. 2010
Deli
Moč intuicije

Ljudje, ki poslušajo svoj notranji glas, so pogosto deležni pomenljivih nasmehov. In to po krivici! Intuicija nas namreč pogostokrat pripelje dlje kot hladen razum.

Petek je, tik pred poldnevom. Marina je vsa izčrpana na poti iz službe domov. Ker je del avtoceste, po kateri se običajno pelje, v gradnji, izbere krajevno pot. Pot je prijetna, Marina odpre okno in prisluhne glasbi z radijskih valov.

Ko se začnejo opoldanska poročila, jo kar naenkrat prevzame občutek, da mora upočasniti vožnjo. To stori brez posebnega razmišljanja in se previdno popelje mimo gozdnatega ovinka – in tam … Dva šolarja ravno nameravata prečkati cesto. Marini je še uspelo zaustaviti. Uh, to pa je bilo blizu, pomisli. Obenem pa se zave, da je prav njena intuicija preprečila strašno nesrečo.

Moč intuicije – vsak jo pozna, zgodi se nam prav vsak dan. Pri srečavanju z znanci in neznanci, v službi, pri nakupih, pri kuhanju in celo pri odprti omari z oblačili zaupamo občutku, ki ga imenujemo intuicija. Gre za nenaden navdih ali idejo. Gre za sposobnost sekundne odločitve, brez razuma.

Nešteto informacij

Drugače sicer sploh ne bi bili kos vsakdanu. Če bi morali pri vsakem cvrčanju in šumenju v kuhinji najprej pomisliti, ali to pomeni, da se jed že predolgo kuha in kaj nam je storiti, ne bi bilo kosila na mizi. Toda na srečo se v pravem času odločimo, kdaj odstavimo lonec s kuhalne plošče – ne racionalno, ampak intuitivno.

Naši možgani pogosto zaznajo povezavo in reagirajo brez razmišljanja. Tudi v kompleksnih situacijah – na primer takrat, ko morajo zdravniki oskrbeti žrtve nesreč. Šteje vsaka minuta, v kateri ni časa za dolgotrajne razmisleke.

Vsako sekundo se v nas zvrsti 11 milijonov vtisov

Toda od kod dejansko izhaja ta skrivnostni občutek, ki nam pogosto tako dobro svetuje, ne da pa se ga namensko priklicati? Pa vendar, ta vsem znani občutek, nekje v trebuhu, temelji na že dolgo pozabljenih, preteklih izkušnjah. Na majhnih zaznavah in številnih informacijah, ki smo jih nekoč 'ujeli' in zabeležili. Kar je naša zavest že zdavnaj pozabila, je ostalo skrito globoko v naši podzavesti. In tu se skriva pravi znanstveni zaklad!

Toda zakaj te dragocene informacije sploh potisnemo v podzavest, namesto da bi jih ohranjali v naši zavesti? Obstaja povsem preprost razlog. Vsako sekundo nas dobesedno zbombardira približno 11 milijonov čutnih dražljajev. Celo takrat, ko opazujemo sončni zahod. Brnenje avtomobilov v ozadju, ptičje žvrgolenje, hladen veter, senca dreves – če bomo vse to doživljali zavestno, bomo kaj hitro ob pamet.

Večina vtisov, s katerimi pridemo v stik, se zato preseli naravnost v podzavest in zadrema za toliko časa, dokler ne pride do situacije, ko jih ponovno potrebujemo. Ti vtisi se ponovno vrnejo v našo zavest in kar naenkrat imamo občutek, da vemo nekaj, česar si ne moremo pojasniti.

In tako je bilo tudi pri Marini. Mogoče ji je kdaj kdo povedal, da je za tamkajšnjim ovinkom osnovna šola. Ali pa je prebrala novico v časopisu ali izvedela na kakšen drugačen način. Toda Marina je to informacijo pozabila, ker za njo ni bila pomembna. Ko je na poti domov na radijskih poročilih slišala, da je ura 12. 00, se je njena podzavest aktivirala – ob tej uri se običajno zaključi pouk, torej lahko predvideva, da bodo otroci prečkali cesto. Z razmišljanjem ne bi nikoli dejstev tako povezala.

Brez pojasnil

In kar je najbolj posebno pri intuiciji, je dejstvo, da dejansko deluje le takrat, ko pustimo ob strani zavestna razmišljanja možnih rešitev. Kdor želi slediti intuiciji, ne sme razmišljati o svojem ravnanju in ne sme poskušati iskati logičnih razlag. Marina v tem primeru ne bi zavirala, kajti dejanskega vzroka za to ni bilo.

Predvsem na področjih, kjer imamo široko znanje, je intuicija pogosto zanesljivejš a kot racionalno razmišljanje. To velja tudi v medosebnih odnosih: vidimo obraz in naši občutki oz. intuicija nam povedo, kaj čutimo do njega.

Zakaj ima intuicija sloves 'ženskosti'?

Ker se je v naši družbi zgodovinsko pogojeno razvila določena slika, da se občutki in intuicija bolj pripisujejo ženskam.

Ali so ženske resnično bolj intuitivne?

Obstajajo ženske, ki so skrajno intuitivne, so pa tudi take, ki zanikajo te občutke in se odločajo samo racionalno.

Kje se pojavi tveganje, da nam naša intuicija sporoča nekaj povsem napačnega?

Intuicijo lahko dokaj hitro zamenjamo z drugimi psihološkimi mehanizmi. Če človek ne pozna dobro samega sebe, se lahko hitro zgodi, da na primer neko skrivno željo zamenja z intuicijo.

Kako naj bi sprejemali pomembne odločitve?

V sozvočju z glavo in s trebuhom. Kritičnega razuma kot tudi lastne intuicije nismo dobili kar tako. Pogosto je prvi vtis tisto pravo. Včasih pomaga, da stvar najprej dobro premislimo, jo prespimo in nato izpeljemo.

Mala šola izostritve intuicije

Da bi se lahko še bolje zanesli na svoje občutke, je treba skozi igro malo trenirati.

Kupujte po občutku: naj gre za živila ali oblačila. Od časa do časa se v trgovino odpravite brez nakupovalnega seznama. Prepustite se občutkom, počakajte, da vas neki izdelek 'nagovori' – vseeno je, ali je to zelena majica ali pa povsem nova vrsta jogurta.

Ven iz rutine: če malo pozabite na vsakdanjo rutino, boste s tem pognali v tek svoje sive celice in razširili svoja obzorja. En teden vsako jutro izberite drugo pot do službe. Bodite pozorni na svoja občutja. Se je kaj spremenilo pri vašem zaznavanju okolice?

Male uganke: pri reševanju ugank vedno znova izprašamo podzavest in se pri tem učimo bolje paziti na lastne navdihe.

Vprašajte se: Kaj bom danes našla v poštnem nabiralniku? Telefon zvoni – kdo neki kliče (ne kukajte na zaslon telefona! )? Katero dvigalo bo prišlo najprej?

Izmislite si zgodbice: Idealno na vožnjah z vlakom ali ob dolgem čakanju! Opazujte ljudi okoli sebe in razmislite: Kaj karakterizira posamezno osebo? Pustite prosto pot svoji domišljiji in si izmislite zgodbice. Obrnite se sami vase: od časa do časa se usedite v popolni tišini in bodite pozorni na to, kaj se dogaja znotraj vas samih. S to vajo boste ostrili posluh za notranji glas.

Jasna Zagrajšek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord