Moč volje je odziv telesa in uma

Če bi morali nanizati lastnosti uspešne osebe, bi se naši seznami precej razlikovali, skupno pa bi jim bilo verjetno dvoje:

• inteligenca in
• moč volje.

Slednja je zagotovo ena od najpomembnejših človeških lastnosti in je ključ do dolgoročnega uspeha na vseh življenjskih področjih. Ključno vlogo igra celo pri drobnih stvareh ter lepih doživetjih v našem življenju. Daje nam sposobnost, da se zaradi dolgoročnega cilja odrečemo trenutnemu zadovoljstvu, kot je na primer poležavanje pred televizorjem.

Ker gre za sposobnost, da na koncu dobimo prav to, kar si želimo, se nam logično vsiljuje sklep: močnejša kot je naša volja, srečnejši smo.

Moč volje je odziv telesa in uma

Dr. Roy Bumeister, glavni zagovornik te teorije, trdi, da moč volje ni niti lastnost niti sposobnost, temveč deluje kot mišica, ki jo torej lahko okrepimo, pa tudi preobremenimo. Po njegovem mnenju je moč volje odziv telesa in uma (ne le uma).

S svojimi raziskavami je pokazal, da naše telo in um poganja isto gorivo: glukoza. Moč volje je porabi zelo veliko in to celo takrat, ko telo počiva. Sposobnost, da uporabimo moč, je odvisna od dostopnosti glukoze. Ko je njena raven v krvi nizka (ko na primer preskočimo zajtrk) ali jo telo slabo presnavlja (na primer pri diabetesu), je moč volje prav tako na nizki ravni, zato težje nadziramo osredotočenost, čustva in vedenje.

To dokazuje dejstvo, da osebe, ki slabše prenašajo glukozo (prediabetes) kažejo znake slabega uravnavanja čustev in pogosto trpijo zaradi težjih oblik depresije in tesnobe.

To seveda ne pomeni, da bi morali vsakič, ko bi hoteli uporabiti moč volje, poseči po sladkarijah in drugih živilih, bogatih z glukozo, temveč da moramo uživati hrano, ki raven glukoze ohranja stabilno (počasneje prebavljiva polnovredna žita) in da ne smemo preskakovati obrokov.

Postavite si prednostne cilje

Po tej teoriji ima moč volje obenem tudi omejitve. Samokontrola, pojem, ki gre z roko v roki z močjo volje, jo izčrpava, tako kot telovadba začasno izčrpa telo. Mišica moči volje se torej utrudi. Ker ima omejitve, samokontrola povzroči 'win-lose' situacijo (en pridobi, drugi izgubi): v enem trenutku nam je v pomoč, v drugem pa povzroča izgubo nadzora. Če se bomo na primer odrekli nakupu majice, se bomo pozneje težje odrekli sladici. Po tej logiki je pomembno, da si postavimo prednostne cilje in si damo duška pri tistih stvareh, ki so na vrhu seznama.

Pogosto si namreč zastavimo več ciljev in jih skušamo uresničiti kar vse hkrati. Vam je to kdaj v resnici uspelo? Vprašajmo še drugače, ste kdaj pomislili, da za neuspeh niste krivi vi, temveč vaša slaba strategija kopičenja ciljev?

S tem, ko si istočasno postavljamo več enako pomembnih ciljev in se trudimo, da bi uresničili vse, nazadnje noben ne bo uresničen tako, kot je treba, to pa nam lahko vzame voljo in nas pripelje do točke, ko obupamo kar nad vsemi.

In ker je za razvoj volje moči zelo pomembna podpora družbe, svoje cilje delite z drugimi in svoje uspehe proslavljate z družino, prijatelji in sodelavci. Tisti, ki nimajo podpore družbe, so osamljeni ali jih družba zavrača, imajo slabšo samokontrolo nad svojimi mislimi, čustvi in vedenjem, to pa vpliva na njihovo zdravje.

V vsakem primeru je treba za razvoj boljšega nadzora nad svojo močjo volje in redno obnavljanje njenih rezerv dovolj spati, se smejati (dobra komedija vedno pomaga!), se osredotočiti na pozitivno razmišljanje in se po opravljeni nalogi, v katero ste vložili veliko truda, nagraditi.

Vir: www.sensa.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord