Psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Zaghet ter kadrovnica in grafologinja Magdalena Metelko si pri svojem delu pomagata z grafologijo. Delujeta v podjetju GE – Global Elite, kjer osebno svetovanje izhaja iz grafologije, to pa poučujeta tudi na Šoli grafologije in Akademiji GE-HRM.
Kaj je grafologija?
Andrej: Grafologija je poseben psihodiagnostični test, ki nas na podlagi načina pisanja obvešča, kaj se z nami dogaja. Lahko jo uporabljamo na različnih področjih, delimo pa jo na klinično grafologijo, razvojno, forenzično, kadrovsko in grafologijo za pare.
Pri klinični grafologiji z analizo pisave ugotovimo, kaj se dogaja na umski ravni osebnosti, ali ima razvito kratkotrajno pozornost ali dolgotrajno, kakšen je spomin, ali je viden ali slušen, ali je razvita analiza informacij, ali ima pisec, ko vstopi v novo okolje, globalen ali področen pogled na okolje.
S pomočjo pisave lahko ugotovimo kakovost inteligence, ne pa stopnje. Na čustveni ravni je možno ugotoviti piščevo počutje, ali je anksiozen, žalosten, ima občutek manjvrednosti ali krivde. Na vedenjski ravni pa je možno ugotoviti, ali je pisec sposoben doseči cilj, ki si ga je postavil, in kako ravna ob morebitnih ovirah na poti do cilja. Iz pisave je možno ugotoviti tudi, ali ima pisec sproščene odnose z ljudmi, je zadržan, previden, želi v družbi izstopati, postati vodilni . .
Razvojna grafologija se ukvarja z analizo čačk, risb in pisav pri osebah do 18 leta starosti. Imamo tudi grafologijo za pare, ko na podlagi dveh različnih pisav ugotavljamo, ali se dva ujemata, imata skupne značilnosti, zanimanja in tudi na katerih področjih se razhajata.
Forenzična grafologija je edino področje, kjer grafolog ne sme tolmačiti pisave in piščeve osebnosti, ker se uporablja na sodiščih, ko je treba ugotoviti, ali je ista roka napisala dva različna rokopisa ali podpisa v oporoki ali na drugih dokumentih.
Magdalena: Pri kadrovanju lahko grafologija nastopa posamezno ali kot v naši instituciji združeno s psihološkimi in drugimi grafičnimi testi v metodi GE-HRM. S to metodo si pomagamo pri izbiri novih kadrov, še posebej vodilnih in kadrov na ključnih delovnih mestih. Za izbor vodilnih kadrov upoštevamo 22 poglavij, v katerih so zajete vse ravni: storilnost, stopnja motiviranosti, talenti, posebne sposobnosti …
Z našo metodo ugotavljamo osebno usklajenost, ki je drugi testi ne morejo ugotoviti, medtem ko grafologija, ki je del metode GE-HRM, temelji na ugotavljanju uravnovešenosti osebe. Sicer je samozavest mogoče ugotoviti z dolgotrajnimi psihološkimi testi, vendar ne tako hitro in kompleksno kot z našo metodo. Kandidat v 30 minutah izpolni tri teste, te pa obdela več strokovnjakov.
Testi potekajo vzporedno, neodvisno drug od drugega, tako da lahko strokovnjaki združijo svoje rezultate, ki jih navedejo v temeljiti enotni oceni. Večina kandidatov na uvodnih kadrovskih pogovorih zamolči svoje slabosti. Prav v takšnih primerih kandidata ocenimo realno, z njegovimi prednostmi in slabostmi, da se delodajalec lahko odloči in vključi novega sodelavca v že obstoječo ekipo.
S posebnimi testi testiramo tudi že obstoječo ekipo, da vidimo, kako se bo ujela z novim članom. Tudi ko gre za notranjo reorganizacijo ekipe ali težave v komunikaciji, lahko ocenimo, kateri člen moti usklajenost tima ali izstopa.
Kaj vse upoštevate pri grafološkem ocenjevanju?
Magdalena: Gre za temeljit izračun. Iz rokopisa se meri 200 elementov, ki se med seboj prepletajo, dopolnjujejo, potencirajo in negirajo. Pisavo najprej opazujemo, nato izmerimo in določimo pogostost pojavljanja kazalcev v odstotkih. Recimo koliko črk a je na vrhu odprtih, koliko zaprtih, s kakšnim pritiskom so črke napisane . .
Ko damo na papir vse posamezne kazalce, je to samo delna analiza, ker moramo še ugotoviti, kako umski del človeka vpliva na čustveni, kako čustveni del vpliva na produktivnost, ali morda oseba zaradi strahov ne bo upala izkoristiti svojih zmožnosti. Do končnega pisnega ali ustnega rezultata pisavo analizira več strokovnjakov. V vsakem primeru delodajalcu rezultat razložimo tudi ustno, mu sugeriramo, kako in na kakšen način določeno osebo zmotivirati.
Zelo dobro lahko ločimo vodilni tip ljudi in skladnost nadrejenega s podrejenim ter zakaj dva ne moreta najti skupnega jezika in delati za isti skupni cilj. Imamo konkretna navodila, da se piše na brezčrtni papir s primernim pisalom. Večkrat morajo biti zastopane določene črke. Besedilo mora biti daljše od ene strani.
Pisec se mora obvezno še podpisati, da primerjamo podpis z besedilom. Na voljo moramo imeti tudi podatke, kot so spol, starost in poklic ter delo, ki ga oseba opravlja, da vidimo, koliko je roka utečena in ali vrsta poklica morda vpliva na rokopis. Vedeti moramo tudi, ali je oseba v kratkem doživela kaj pretresljivega, je žalostna ali ima kakšne zdravstvene težave, jemlje zdravila, ali ji je kdo umrl ter karkoli drugega, kar bi lahko vplivalo na pisavo.
Andrej: Iz pisave ne moremo razbrati recimo inteligenčnega kvocienta pisca ali spolnega nagnjenja. Ugotovimo pa lahko, kaj človeka žene, da dela tisto, kar dela, in koliko je ambiciozen. Vidi se tudi, ali je oseba že zadovoljna z življenjem, ali si morda ne upa načrtovati prihodnosti, ali je pripravljena tvegati več kot drugi …
Kaj še lahko ugotovite na podlagi pisave?
Andrej: Možno je ugotoviti, ali si je pisec nadel 'masko'. Psihosomatika, področje znotraj psihologije, nas uči, da bolj ko nekdo izraža eno skrajnost osebnosti, recimo dobroto, marljivost, bolj 'za masko tlači' nasprotje. Bolj ko iz pisave izstopa urejenost, naklonjenost do drugih, bolj izstopa tlačenje nasprotujočih značajskih potez.
'Maska', ki si jo človek nadene pred drugimi ljudmi, vedno označuje pretirano delovanje razuma. Bolj ko iz pisave izstopa 'maska', bolj je človek racionalen, kar pomeni, da so čustva potlačena in da ni notranjega ravnovesja. Dogaja se, da je na začetku pisanja pisava lepša, čitljiva, počasnejša, a bolj ko se pisec pomika proti spodnjemu robu lista, bolj začenja spreminjati način pisanja. Začetna samokontrola, ki pripada razumu, sčasoma začenja popuščati, in bolj popušča, bolj začnejo na dan prihajati elementi iz čustvenega dela osebnosti.
Kako si pomagate z grafologijo pri psihoterapiji?
Andrej: Grafologijo uporabljam bodisi v psihodiagnostični fazi pri kliničnem delu bodisi v psihoterapevtski fazi. V prvi fazi moram osebo pred sabo najprej spoznati prek kliničnega pogovora, psiholoških testov in tudi prek analize pisave. Iz pisave prihaja na dan struktura človekove osebnosti. Ko nekdo začne po psihodiagnostični fazi s psihoterapijo doživljati notranje spremembe, začenja spreminjati tudi svoj način pisanja, ker je pisava zrcalo naše osebnosti.
Znotraj grafologije obstaja področje, ki se imenuje grafoterapija; ta izhaja iz principa, da s pisanjem na list projiciramo svojo osebnost. Če človek dolgotrajno vadi nov način pisanja, začenja razvijati določene značajske poteze, ki so bile prej potlačene in prisotne v obliki potenciala. Pri kliničnem delu opažam, da bolj ko se človek med psihoterapijo spreminja notranje, bolj spreminja način pisanja.
Napisala: Suzana Golubov
Fotografije: Goran Antley
