Rezanje popkovine s strani staršev

3. 4. 2017
Deli
Rezanje popkovine s strani staršev (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Mogoče se sliši nenavadno, a je čisto preprosto. No, naj bi bilo, pa v resnici nikoli ni.

V zdravih družinah so starši in otroci tesno povezani, povezujejo pa jih pripadnost družini, čustva ljubeče naklonjenosti, lojalnosti, varnosti. To so pomembne predpostavke tudi glede zdravega odraščanja otroka v najstnika in prek te razvojne faze v odraslo osebo.

Mnogo staršev je preveč zaščitniških do svojih potomcev. Prevzemajo nadzor nad otrokom na vseh njegovih področjih, so t. i. helikopterski starši, ki so povsod in vse želijo vedeti. No, takšno skrbno vedenje je primerno za predšolskega otroka, pa že v tisti dobi priporočam staršem, da se malce 'ohladijo' in kdaj svojemu kratkohlačniku dovolijo tudi to, da se spusti sam po toboganu ali da spleza na kakšno vejo. Samozavest v pravi meri nikoli ne škodi. Ker otrokom moramo starši zaupati.

Faze odrašanja

Otrok gre skozi več faz v svojem napornem razvoju iz nebogljenega dojenčka, ki je povsem odvisen od nege, skrbi, ljubezni in sprejetosti, prek razvoja abstraktnega mišljenja in prve pubertetice ter oblikovanja identitete do faze uporništva, ki sovpada s fizičnim razvojem iz otroka v odraslo osebo. Ta del razvoja je zelo naporen, tako za mladostnika kot za nas starše. Zdi se nam, da otroka poznamo, da kar dobro vemo, kako bo na kaj reagiral in kaj bo rekel, pa vendar smo pogosto presenečeni, ko smo postavljeni pred dejstvo, da to ni več majhen in ubogljiv otrok, za katerega ga starši še kar imamo, temveč je to že skoraj odrasla oseba. Govorim o naši deci, ki je na pragu dvajsetih let in se obdobje adolescence počasi končuje. Še niso povsem formirane osebnosti, imajo pa že nekaj življenjskih izkušenj, seveda če so jim starši pustili, da so jih nabirali in jih niso imeli zaklenjene v sobi.

Tudi sama se prebijam skozi doumevanje dejstva, ki ga ne morem spremeniti, da moja najstniška hči odrašča. Že pred nekaj časa je nehala rasti, formirala se je v postavno damo, a kaj, ko jo moje oči še vedno vidijo kot tisto mojo malo punčko, ki nikoli ni bila na miru, ki mi je vedno znala povedati izjemno modre misli in ki je vedno hotela sama nekaj poskusiti, četudi sem ji že vnaprej povedala, kakšne bodo morebitne posledice.

Velikokrat se opozorim, da je to mlada dama, ki koraka z velikimi koraki v svet odraslih, in da je to edino normalno in sprejemljivo. Huh, pa vseeno! To je moj mali otrok! No, pa se znova povlečem za ušesa in imam svoj notranji monolog in dialog s seboj glede tega, da ji lahko zaupam, da ve, kaj dela, da bo sprejemala odgovorne odločitve, da zna predvidevati razvoj dogodkov, da ji dovolim vedno več. Srečna sem, ker vidim, da mi zaupa in imava še vedno zelo čustveno vez. To me nekako še bolj obvezuje, da ji odprem vsa okna, da poleti v svoje življenje.

Kot za večino skrbnih staršev je takšno rezanje popkovine nekaj najbolj groznega in nemogočega. Ker mislijo, da ga bodo s tem, ko naj bi na svoji strani odrezali popkovino do odraslega otroka, izgubili.

Sama pa trdim nasprotno!

Ko mi starši premoremo pogum in ko smo otroka vzgojili tako, da sta zaupanje in spoštovanje vzajemni, je prav, da otroku dovolimo in mu zaupamo, da ve, kaj dela. Ker tako ali tako ne moremo zaustaviti procesa osamosvajanja, in to je edino pravilno, da si otroci želijo biti samostojni in imeti svoje življenje sčasoma pod svojim nadzorom.

Ko jih mi spustimo z ljubeznijo, nimajo potrebe, da popkovino trgajo s svoje strani, ker to vedno bolj boli njih in še bolj nas starše. Če jim mi kot starši ne dovolimo, da sami izbirajo svoje odločitve, si bodo prej kot slej vzeli to pravico. In bodo odšli. A na jezen in brutalen način, ker drugače ne bodo znali.

Zato, da je nam in našim odraščajočim otrokom lažje: dovolimo si jih izpustiti. Ker so bolj pametni in modri, kot smo mi. Svoje napake bodo tako ali tako sami plačevali.

Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; v reviji Liza

Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličine na tel. št. 031/666-168. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju Svetovalnica.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord