To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu

Samospoštovanje in samozavest

Samospoštovanje in samozavest (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
29. 7. 2011

Samospoštovanje in samozavest. Dva psihološka pojma, ki ju radi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Zavedamo se, kako pomembno je, da človek spoštuje samega sebe ter je glede sebe samozavesten. Vendar je včasih to lažje izreči kot storiti.

Kaj pravzaprav je samospoštovanje?

Je del naše osebnosti, natančneje del naše samopodobe. Samopodoba pa je celota predstav, stališč, potez, lastnosti in vtisov o samem sebi. Zajema vprašanja, kot so: Kakšna sem? Kot ženska, punca, žena, mama, hči? Kakšne so moje lastnosti, vrline, vrednote?

Samospoštovanje pa je kot nekakšen ocenjevalec nas samih, naših lastnosti. Pod drobnogled vzame našo prijaznost, dobrotljivost, odprtost, impulzivnost, premišljenost, anksioznost in do številnih lastnosti vzpostavi nekakšen vrednostni odnos. Nato pa to strne v celoto, ki povzame, kako zelo ali pa malo se neka oseba sprejema, ceni, spoštuje, odobrava različne dele sebe. Na primer, ali je nekdo dobro izpeljal projekt v službi, se je počutil kompetentno, je imel kaj občutkov krivde, ker se vse ni izšlo tako, kot je načrtoval, si lahko čestita za uspeh, je lahko ponosen nase?

Samozavest - zavedanje samega sebe

Samozavest pomeni najprej zavedanje samega sebe, svojih občutkov, počutja in odzivov v določenih situacijah. Pomeni biti v stiku s samim seboj: ko me nekaj razjezi, sem jezna, žalostna, ker je mož pozabil na najino obletnico poroke, strah me je, kako bo s hčerko jeseni, ko gre v prvi letnik srednje šole. Prisluhniti svojim občutkom in telesu.

Hkrati pa je samozavest zaupanje vase, da človek obvlada določena področja, da je na primer dober v izdelovanju vaz, slikanju, pisanju pesmi, sposoben vodja, organizator. Da samega sebe pozna toliko, da ve, katere lastnosti in sposobnosti na različnih področjih v življenju mu prinašajo lepe občutke, kot so zadovoljstvo, sreča, mir, sproščenost, nasmeh na obraz. Da se zaradi lastnega zaupanja vase loteva stvari. In po drugi strani, da odkrije, kaj je tisto, kar mu poraja dvome o sebi, zaradi česa ga je strah neuspeha, kaj mu predstavlja strahove, skrbi, žalost. Na katerih področjih v življenju se želi potruditi, da bo boljši, spretnejši, drugačen, bolj praktičen, drzen, manj zamerljiv.

Kako ta dva koncepta sploh nastaneta?

Kje so njune korenine? Kot ste že sami ugotovili, se mnogo stvari o nas samih nanaša na naša prva leta življenja. In tudi s samospoštovanjem in samozavestjo ni nič drugače.

Če dojenček ali malček odrašča ob starših, ki otroka cenijo, ga imajo radi, ga iskreno pohvalijo za dejanja in stvari, da ne pretiravajo pri vsaki najmanjši stvari, ki jo otrok naredi, če ga v svet pospremijo z zaupanjem, da je on v redu in da je tam zunaj varno, bo otrok razvil zdravo samospoštovanje in samozavest.

Hkrati pa bo zelo opazoval in preverjal, kako starša spoštujeta drug drugega in sama sebe, kot zakonca, oče, mama, moški, ženska, sodelavka, sodelavec, gospodinja. Ali v svet in izzive vstopata samozavestno, s skupnimi močni ali bijeta bitke moči in se obmetavata s kritikami in obtožbami, poniževalnimi besedami.

Kadar pa so starši pretirano kritični, zahtevni ali pa otrokovega truda ne opazijo in pohvalijo, bo otrok o sebi razvil bolj slabo notranjo sliko. Dvomil bo, ali dela prav, ali je stvari naredil dovolj dobro, ali pa se jih sploh ne bo loteval, ker tako in tako nihče ne opazi njegovega truda, v njem bo zamrla vsa iniciativa.

Zaradi velikega notranjega dvoma bo lahko postal perfekcionist, nikoli dovolj zadovoljen sam s seboj in drugimi. Tak otrok razvije slabo samopodobo, samospoštovanje in samozavest, saj so mu odrasli nastavili ogledalo, v katerem je videl sebe, ki ni nikoli dosegel kriterijev in izpolnil pričakovanj staršev, da je slab, nesposoben, zanič.

Če človek ne spoštuje sebe, ne more spoštovati drugih, svoje okolice, in če človek ne zaupa sam vase, bo tudi drugim zelo težko.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih in spec. zakonske in družinske terapije

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri