10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Sindrom praznega gnezda je lahko zelo nevaren za partnerski odnos

Sindrom praznega gnezda je lahko zelo nevaren za partnerski odnos (foto: Profimedia) Profimedia
20. 8. 2016 Vir: Lisa

Sindrom praznega gnezda verjetno poznate tisti starši, ki se soočate s praznim stanovanjem ali hišo, ko so odrasli potomci odšli živet svoje življenje.

Partnerja ostaneta sama, njuna vloga kot vloga staršev je izzvenela, saj ju zdaj odrasli otroci ne potrebujejo več v tolikšni meri kot v otroštvu.

Iz prakse in dela s pari opažam, da je sindrom praznega gnezda lahko zelo nevaren za partnerski odnos. Pa si poglejmo, zakaj.

Ko sta namreč partnerja (prosim, ločimo med partnerskim odnosom in starševskim odnosom!) dobila otroke in skrbela zanje, je bila večina časa, sredstev, komunikacije, logistike in pozornosti usmerjena na dobrobit otrok in njihovo odraščanje. Nista si vzela časa za svoj partnerski odnos, kvečjemu sta padala iz konflikta v konflikt, ki se je generiral iz nerešenih in neskomuniciranih partnerskih problemov. Ker jima je več pomenilo, da sta igrala vlogo predvsem očeta in mame, sta potiskala partnerskezamere in očitke na stranski tir.

Kot vemo, se številni starši identificirajo s svojo vlogo ljubeče in skrbne mame ali zaščitniškega in igrivega očeta, pri tem pa 'pozabijo' oziroma ignorirajo izjemno pomembno zdravo partnersko vlogo.

In tako minevajo leta, iz ljubkih cicibanov rastejo mozoljasti in uporni pubertetniki, v adolescenci starši komaj kaj še vidijo svoj podmladek, služijo bolj kot servis za oprane cunje in kot živi bankomat.

Preberite še: Kako lahko starši koristimo otrokom

Ko najstniki pridejo v fazo odraslosti, si spričo zdrave in ljubeče vzgoje staršev najdejo smisel življenja, študirajo, oblikujejo svojo partnersko zvezo in če gre tako imenovana faza separacije po sreči, se odselijo in zaživijo lastno življenje.

Ob tem naj dodam, da je zdrava razdružitev odraslih otrok od staršev nujna za zdrave odnose. Menim, da morajo odrasli otroci zaživeti svoja poslanstva in odnose tako, kot menijo, da zmorejo in hočejo, ne da bi se starši vmešavali v njihove odločitve. Ker, ne pozabimo, govorimo o zdaj odraslih ljudeh!

Torej, ostaneta sama, starša. V večini primerov sta stara okoli 50 let ali malo čez. Tako imenovana druga inventura življenja je tukaj. Pogledata, kaj sta v življenju dosegla, s čim se lahko ponašata, kako se počutita, ali sta zdrava, kakšen je njun partnerski odnos, kakšen je odnos vsakega od njiju z odraslim otrokom. Seveda ta inventura poteka znotraj našega čustvenega sveta, običajno se je niti ne zavedamo, a naš srček in misli meljejo po svojih zakonitostih. Če je v tem trenutku partnerski odnos odtujen, razrušen in nima malte kot vezivnega tkiva, bo prazno gnezdo zelo uničujoče delovalo na njuno staranje.

Ker nista negovala svojega odnosa poprej, nista si vzela časa za intimnost, zgolj zase, za komunikacijo in sprotno reševanje konfliktov, vsa ta potlačena prtljaga 'butne' na plano in začne podirati navidezno krhko stanje v prazni hiši. Ker sta na svojem polju partnerstva zdaj sama, ni več otrok, za katerimi bi se lahko skrivala, da se jima ne bi bilo treba ukvarjati z njunim odnosom. Tudi to je eden od vzrokov, da je sindrom praznega gnezda tako boleč.

Ob tem seveda ne moremo zanemariti bolečine ločitve, ko otroci odidejo. Kot vsaka izguba, tudi odhod otrok od doma povzroči proces žalovanja, ki je lahko še bolj intenziven, ko se mešajo vanj grenkoba, praznost partnerskega odnosa, jeza nad izgubljenim časom ali priložnostmi, žalost zaradi odhoda otrok, stiska zaradi staranja in kar je še podobnih čustvenih stanj.

Če je bil partnerski odnos venomer negovan, ljubeč, da sta bila partnerja poleg pozornosti in ljubezni do otrok ljubeča tudi drug do drugega, potem prazen dom ne povzroča močnih občutkov izgube, saj imata partnerja še vedno drug drugega. In morebiti končno nekaj več časa zgolj zase, ko si želita še bolj polno negovati poglobljen partnerski odnos in se tako skupaj ljubeče starati.

Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; v reviji Lisa

Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličine na tel. št. 031/666-168. Več pa si preberite še na www.svetovalnica.si in www.facebook.com/Svetovalnica.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri