10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Uporništvo najstnice nosi sporočilo

Uporniška najstnica (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
25. 5. 2012

Mlada dekleta uporništvo izražajo na različne načine, ki so bolj ali manj očitni. Starši se ob takšnih mladostnikih počutijo nemočne, se pogosto jezijo in jih celo žalijo. A tej upornici je treba prisluhniti in jo slišati. Mladostnica v takšnem obdobju potrebuje starše bolj kot kadarkoli poprej.

Mladostništvo, čas čustvenih pretresov, telesnih sprememb ter iskanja sebe na osebnem in poklicnem področju, je naporno.

Tako za mladostnika samega kot za celotno družino, predvsem za starša. Mladostnik v njiju vzbudi občutke strahov in zaskrbljenosti na področju šolanja, ponočevanja, družbe, morebitne odvisnosti od substanc, socializacije, vrstnikov, partnerjev.

Velikokrat se starši ob mladostnikih, ki jih ne upoštevajo, ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, se nanje jezijo in jih celo žalijo, počutijo zelo jezne, žalostne in nemočne.

Mlada dekleta in uporništvo

Mlada dekleta uporništvo izražajo na različne načine, ki so bolj ali manj očitni.

Prvi kazalniki, da se z mladostnico nekaj resnega dogaja, je poslabšanje učnega uspeha, ko se uči manj ali pa sploh ne, ne piše domačih nalog in ko do učenja in šole postaja ravnodušna, čemur se pridružijo še izostanki od pouka.

Med izostanki si čas krajša s fantom ali prijateljico, čas izrabljajo za pogovore, eksperimentiranje s cigaretami, marihuano, spolnost, za pohajkovanje po nakupovalnem središču in podobno. Posledici sta prikrivanje in laganje domačim.

Da je stiska pri mladostnici resnejša oziroma zelo resna, se bo pokazalo z ogibanjem domu, domačim, morda celo s pobegi nekam, kjer se bo počutila bolj varno kot doma – k sorodnikom, prijateljici, ne nazadnje tudi v krizne centre za mlade.

Svoje notranje razpoloženje in čustva bo izrazila tudi s stilom oblačenja in s skrbjo za zunanji videz, zamenjala bo družbo, prijatelje. Našla si bo starejše, ki so tudi uporniki, bolj drzni od nje in se vedejo bolj tvegano. To pomeni, da kadijo, pijejo in so šolo obesili na klin.

Mladostnica pa se upira tudi tako, da svojo stisko ponotranji, kar pomeni, da jo doživlja v sebi, vendar je ne izrazi. Lahko doživlja tesnobo, paniko, grozo in veliko strahov, o katerih z nikomer ne spregovori, postane depresivna, zboli za katero od motenj hranjenja, ima samomorilna nagnjenja.

Kaj s svojim uporništvom mladostnica svetu sporoča?

Njeno uporništvo nosi sporočilo, da je v življenju naletela na težave, da si sama ne zmore pomagati. Zato potrebuje okolico, da stisko prehodi z njo.

Ta stiska se nanaša na težave v odraščanju – na čustvenem, telesnem, mišljenjskem področju, pa na področju socializacije ali pa na družinske okoliščine, kjer se ne počuti dobro, varno, zaščiteno in sprejeto.

Med vrstniki hoče biti sprejeta, zabavna, odprta, komunikativna, pa seveda lepa in vitka, v nečem malo posebna. Zato jo bo tudi privlačila družba vrstnikov, ki je ravno takšna, kot si ona želi. Pri tem pa seveda veliko tvega – odnos s starši, stara prijateljstva, iskanje novih prijateljev in ne nazadnje tvega tudi svoje fizično zdravje in telo.

Če gre le za eksperimentiranje; preverjanje sebe v svetu, bo mladostnica spoznala, kdo je ob drugih ljudeh, in takšne družbe ne bo več potrebovala. Če bo zapadla globlje, celo v odvisnost, pomeni, da s tem prebuja in kliče starše, da ji pomagajo.

Kadar pa uporništvo v družini postane hčerin izraz stiske – čeprav starši to stisko pogosto vidijo kot hčerkino manipulacijo ali boje moči – pomeni, da so odnosi v družini med staršema in otroki ali med staršema slabo funkcionalni ali nefunkcionalni in da je ona tista, ki z uporom glasno sporoča, naj starša uredita partnerski odnos, nato pa še družinske odnose, da bo doma varno in sproščeno.

In bolj ko bo doma tega primanjkovalo, bolj se bo mladostnica z različnimi načini upirala.

Kaj torej storiti?

Starši mladostnikov velikokrat domnevajo, kaj mladostnica čuti in o čem razmišlja. A tej upornici je treba prisluhniti in jo tudi slišati. Ko bo skrhano zaupanje vsaj za silo na novo vzpostavljeno, naj ji starši ponudijo roko – vsak posebej.

Skupaj naj spet najdejo stik; prek pogovorov in aktivnosti.

Mladostnica starše zdaj potrebuje bolj kot kadarkoli poprej, da ji pomagajo predelati njeno čustveno stisko, jo razumeti in hkrati morajo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja, ki so imela negativne posledice na njeno šolo, socialno življenje in podobno.

Hkrati pa morajo starši resno graditi ljubeč partnerski odnos, ki bo otroku za zgled in mu bo zagotavljal varno zatočišče, tudi ko bo v svetu, med vrstniki razočaran, in na novo preplesti prijazne in nepopustljive vezi med vsemi družinskimi člani.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije v reviji Lisa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri