VEDENJE: Če vsak dan delate kaj od TEGA, ste v preteklosti doživeli hudo travmo

28. 2. 2019
Deli
VEDENJE: Če vsak dan delate kaj od TEGA, ste v preteklosti doživeli hudo travmo (foto: profimedia)
profimedia

Vas je čustveno zaznamovala travma in se še vedno ne morete premakniti naprej?

Ameriško psihološko društvo travmo opredeljuje kot čustven odziv na hud dogodek, denimo nesrečo, posilstvo ali naravno katastrofo.

Travmo pa seveda lahko povzroči še mnogo drugih stvari; tudi razpad zveze, poškodbe, smrt in mnogo dogodkov. Travmatično je lahko celo ustrahovanje, še posebej kadar traja dlje časa. Vse, kar sproži močan čustveni odziv in tudi pozneje vpliva na vašo psiho, je pravzaprav travma.

Obstaja več vrst travm:

1. Med fizične ponavadi spadajo rane, ki za seboj pustijo vidne brazgotine.

2. Čustvena travma pa je psihična poškodba, ki za seboj pusti notranjo brazgotino.

Da ste v preteklosti doživeli eno od travm, kažejo nekateri znaki, v katerih se boste zagotovo prepoznali.

  • Ponoči pogosto doživljate nočne more, lahko tudi nočne panične napade. Ti so podobni običajnim paničnim napadom, saj prav tako izkusite potenje, pospešen srčni utrip, plitko dihanje, tresavico in tesnobo. To preprečuje, da bi se ponoči dobro naspali in pripravili telo na nov dan, zato boste opazili tudi težave z osredotočanjem, težje boste razmišljali in skozi cel dan boste čutili utrujenost.

  • Izogibate se družine in prijateljev tudi partnerja, če ga imate. Večkrat se sprašujete, ali vas ima kdo na celem svetu sploh rad, čutite osamljenost. Če je vaša travma povezana z izdajstvom, je občutek sramote še večji in verjetno o tem sploh ne želite govoriti. Oddaljevanje od bližnjih oseb situacijo še poslabša in lahko sproži depresijo.

  • Vedno ste v pripravljenosti, vendar na stresen način, saj pričakujete, da se bo slej ko prej travmatičen dogodek ponovil. Zato ste pozorni na svojo okolico in se odzovete že na najmanjše motnje, čeprav ne bi naredile nobene škode. Težko zaupate drugim, saj ne morete vedeti zagotovo, da vas ne bodo prizadeli na podoben način, kot se vam je to že zgodilo. Zaradi tega težko obdržite in poglabljate odnose, vzpostavljanje novih pa je skoraj nemogoče.

  • Nikakor se ne morete otresti občutka, da ste za travmo krivi sami. Če bi nekaj storili drugače, če se ne bi pustili, če ne bi … Verjetno ne bi morali preprečiti tega, kar se vam je zgodilo. Vendar ne boste verjeli, ne glede na to, kolikokrat vas na to opomnijo prijatelji in družinski člani. Do spoznanja morate priti sami, kar pa ne bo lahko. Da bi lahko spet normalno zaživeli, bi si morali oprostiti to, za kar se krivite, česar pa žrtve travm pogosto ne storijo.

  • Morda izpolnjujete kriterije za posttravmatski sindrom, ki ga zaradi filmov in namišljenih zgodb pripisujemo samo vojakom ter tistim, ki so v vojni koga izgubili. To ovira vaš vsakdanjik, saj ne morete normalno delovati v službi ali šoli in izpeljati načrtov, kot ste si jih zamislili.

  • Kadar travma človeka zelo prizadane in si ta ne poišče ustrezne pomoči, ima lahko tudi samomorilne misli. Tega ne bo zaupal nikomur, zato morate biti na znake še posebej pozorni. Takoj ko opazite, da se oseba zapira vase, omejuje stike z bližnjimi in zunanjim svetom priskrbite strokovno pomoč.

Nekaj nasvetov, kako se spopasti s travmo, najdete tu: Kako okrevati po čustveni travmi? 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"