To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Z rekreacijo proti depresivnosti

Z rekreacijo proti depresivnosti (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
9. 4. 2013

Že dolgo je znano, da redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na naše zdravje in znižuje tveganja za različna somatska obolenja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in številne druge. V zadnjih letih se raziskovalci vse bolj usmerjajo v preučevanje odnosov med redno telesno aktivnostjo in mentalnim zdravjem.

Izsledki raziskav so pokazali, da rekreacija vpliva na znižanje simptomov anksioznosti, zvišuje dobro počutje in splošno zadovoljstvo z življenjem. Raziskovalci, psihoterapevti in zdravniki se, glede na ugotovitve sodobnih raziskav, zavedajo pomena redne telesne aktivnosti tudi pri posameznikih z depresivnimi motnjami razpoloženja.

Depresivnost strokovno ali depresivnost poljudno?

V vsakdanjem izrazoslovju pogosto uporabljamo izraz depresija za različna blaga razpoloženjska stanja žalosti, otožnosti, potrtosti, za blage občutke nemoči in pesimizma. To strokovno še ne štejemo pod klinično sliko depresije.

Depresivnost, žalost in pesimizem so normalen odziv na težke življenjske situacije in izgube. Težava nastane, ko ta razpoloženja trajajo predolgo, ovirajo posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje, so premočna, posameznik nad njimi nima več vpliva in ga ti občutki popolnoma preplavijo.

Depresija strokovno je duševna motnja, motnja razpoloženja, ki jo spremljajo različni simptomi na čustveni, vedenjski, kognitivni in telesni ravni ter so prisotni daljše časovno obdobje.

Depresivnost ali distimija?

Ko govorimo o depresivnosti, se moramo zavedati, da govorimo o kontinuumu motnje razpoloženja, ki lahko obsega blage in trenutne motnje razpoloženja, do močnih in dlje časa trajajočih občutkov žalosti in potrtosti.

Depresija je lahko blaga, srednja ali močna, odvisno od moči simptomov in njihovega trajanja. Blagi in dolgo časa trajajoči depresiji rečemo distimija. Je kronična slika slabega razpoloženja, ki traja vsaj nekaj let, ni pa dovolj huda, da bi opravičila diagnozo hude, zmerne ali blage ponavljajoče se depresivne motnje. Distimija je lahko tako dolgo prisotna, da se skoraj zdi, da postane že osebnostna lastnost posameznika.

Za depresijo so poleg žalosti in otožnosti značilni še občutki obupanosti, pesimizma, pomanjkanje notranjih spodbud, apatičnost in močno pomanjkanje volje.

Depresivna slika je močno povezana tudi s hormonskim ravnovesjem, kjer je koncentracija hormonov testosterona in DHEA izredno nizka, medtem ko je stresni hormon kortizol ekstremno visok.

Simptomi depresivnosti

Da lahko govorimo o depresivnosti, mora biti prisotnih vsaj pet od spodaj naštetih simptomov, ki naj bi trajali vsaj dva tedna in se pojavljajo vsak dan.

Vsaj en simptom:

  1. depresivno razpoloženje
  2. pomanjkanje interesov in volje

Vsaj trije:

  • zmanjšanje ali povečanje telesne teže
  • motnje spanca
  • psihomotorno upočasnitev
  • utrudljivost ali oslabitev vsakdanjega funkcioniranja
  • občutki ničvrednosti ali neustrezni občutki krivde,
  • oslabitev sposobnosti mišljenja in odločanja
  • prisotne samomorilne misli in samomorilni poskusi

Seveda pa se je treba zavedati, da prihaja do subjektivnih poročanj posameznikov, še posebej velike razlike poročanja o simptomih opazimo med moškimi in ženskami.

Kako si lahko pomagamo z rekreacijo?

Glede na to, da je intenziteta depresivnosti lahko različna, je treba izpostaviti dejstvo, da je ob velikih epizodah depresivnosti vsekakor treba poiskati strokovno pomoč, psihoterapijo ali celo terapijo z zdravili.

V članku želimo izpostaviti pomen rekreacije pri spopadanju s simptomi od blage do srednje oblike depresije.

Depresivni posamezniki so običajno v življenju manj telesno aktivni in imajo posledično tudi nižjo telesno zmogljivost. Raziskava, narejena na približno 35.000 ženskah z depresivnimi simptomi, je pokazala, da so udeleženke, ki so bile telesno aktivne (od 2 do 5 ur tedensko), po zaključku programa rekreacije poročale o blažjih simptomih depresivnosti kot ženske, ki niso bile vključene v nikakršno rekreativno dejavnost (Wise, Adams-Campbell, Palmer, Rosenberg, 2006).

Spet druga raziskava je primerjala učinkovitost različnih oblik pomoči depresivnim osebam in ugotovila, da je devettedenska telesna aktivnost primerljiva pozitivnim učinkom vedenjske psihoterapije in antidepresivom (Craft, Landers, 1998). Prav tako naj bi telesa aktivnost bila preventiva pred relapsom (ponovnim pojavom) depresivnih simptomov.

Seveda je za začetek dobra oblika gibanja že tudi to, da se depresivni posameznik odpravi na sprehod. Pozneje lahko intenzivnost rekreacije poveča. Če je telesna aktivnost skupinska, so njeni učniki še bolj pozitivni, saj je bistvenega pomena pri premagovanju depresivnosti tudi dobra socialna podpora posamezniku.

Telesna aktivnost je torej ena izmed terapevtskih tehnik in strategij, ki se lahko ob psihoterapevtski obravnavi učinkovito uporabi za obvladovanje, eliminacijo in preprečitvijo relapsa depresivnih simptomov.

Eva Kovač, psihologinja

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri