profimedia-0239876414

Zakaj so trideseta za žensko tako prelomna leta in s kakšnimi stiskami se takrat ženske najpogosteje soočajo? Preverite. 

Trideseta so zanimiva in pestra leta, toliko se zgodi, spremeni. Zlasti v glavah. Ljudje do 30. leta večinoma dokončajo študij, se zaposlijo, ustvarijo partnerski odnos, se poročijo, ustvarijo dom in družino.

To je nekakšen tihi plan življenja, družba spodbuja tak način in razvoj življenja, hkrati pa je to naraven razvoj osebe, ki je psihično in fizično odrasla. Vendar danes psihološke in tudi ekonomske razmere vse postavljajo na glavo. Ker je kriza, ni služb, posledično ne moreš najeti posojila za stanovanje, in ker denar prinese tudi ekonomsko varnost, razmišljanje o širjenju družine, če te varnosti ni, zbuja skrb, samo dejanje je bolj tvegano, morda tudi težje uresničljivo.

Kako pa se počutijo in kaj razmišljajo osebe, ženske, ki pri 30 letih nimajo ne partnerja, ne otrok, ne službe?

Skoraj za vse, ki razmišljajo o sebi, so 30. leta resnična prelomnica. Zato se lahko v teh letih pojavi psihološka kriza, ki ji rečemo kriza tridesetih let. Zajema razmišljanja in premlevanja o tem, kdo oseba je, kaj je do zdaj v življenju dosegla in česa ne, kako srečna in ponosna je lahko na dosežene cilje, uresničene sanje. Ali ima ob sebi osebo, s katero lahko deli te občutke in ponos.

Na drugi strani pa kriza za tiste, ki niso izpolnili svojih ciljev, želja, ki so vmes zašli z začrtane poti, ki so sami in osamljeni, čutijo strah in napetost, skrbi jih, kako in kdaj bodo zmogli življenje spraviti v prave tirnice. Ta čas pa prinaša tudi veliko negotovost v zvezi s prihodnostjo in občutek, da je oseba na svetu že 30 let in da ji je ostalo še enkrat ali dvakrat toliko življenja.

Človek se vedno rad primerja z drugimi, ženske morda celo raje

Trideseta ženskam, ki niso v partnerski zvezi, ki nimajo otrok ali hiše, stanovanja, službe, prinašajo veliko tesnobe in na drugi strani razočaranja, žalosti. Sprašujejo se, kdaj bodo nadoknadile čas, v katerem so prijateljice dosegle vse to, česar one nimajo in po čemer hkrati hrepenijo. Kako manjvredno se počutijo, če jim do zdaj ni uspelo obdržati nobene partnerske zveze … Kako močan je klic po materinstvu, ki ga ne morejo uresničiti, če na drugi strani ni odnosa, ni moškega, ni ljubezni …

Trideseta so tako tvegano obdobje, velikokrat se ženska, ko spozna moškega, novega partnerja, po zelo kratkem času odloči za poroko in otroke. Čuti, da je čas, ker je stara že 30 let, in meni, da je treba končno narediti omenjene korake. Da utiša notranji občutek tesnobe, hitro naredi velike, življenjsko pomembne korake in marsikdaj odnosu ne da prave priložnosti, da bi se razvijal po bolj naravni poti, ki pa je tudi bolj počasna. Tako tvega, da se zaljubljenost pri 30 razvije v slabši odnos, kot bi se, če bi se odnos razvijal po naravni poti, če bi si dopustila, da začuti, da je moški pravi zanjo, ne le oseba za zadovoljevanje življenjskih ciljev, kot je ustvarjanje doma in družine.

Ženske, ki do tega življenjskega obdobja ne najdejo življenjskega sopotnika, imajo lahko resne težave s psihičnim zdravjem

Navadno trpijo za depresijo in anksioznostjo, če živijo doma pri starših, pa se odnosi lahko začnejo krhati, saj starši nekako pričakujejo, da so 30. leta čas, ko se otrok, zdaj že odrasla in samostojna oseba, odseli, si ustvari svoje življenje, ne pa da živi skupaj s starši in ob njih. Tako se med družinske člane naselijo jeza, razočaranje, tudi pritiski, pričakovanja, ki krožijo med njimi in poslabšujejo odnose. Vsi so nekako razočarani. Tridesetletnica ima občutek, da je razočarala sebe in starše, starši, da so slabo vzgojili hčerko, krivdo lahko prelagajo z enega člana na drugega, a težava ostaja.

Kakršenkoli že je izziv, ko oseba vrednoti svoje dosedanje življenje in razmišlja o prihodnosti, je najpomembneje, da življenjskega toka ne prisili, da teče hitreje zaradi tega, da bi se pomirila in da bi bila končno enakovredna prijateljicam in sodelavkam – glede fanta, moža in otrok. Mora se zavedati, da ne glede na leta vsak odnos in vloge, ki jo čakajo, zahtevajo čas, ki ga ne more prehiteti; če ga že, pa se mora pripraviti tudi na posledice, ki sledijo hitrim, prezgodnjim odločitvam.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije

Sorodni članki

Zakonska kriza v srednjih letih

Srednja leta prinašajo veliko sprememb. Tehtnica življenja se prevesi na drugo polovico, časa ni mogoče ustaviti niti zavrteti nazaj. Otroci so odrasli, ustvarili so si svoj…

V življenju je treba sprejemati kompromise

Včasih se mi zdi, da smo ljudje postali nekakšni roboti. Sprogramirano imamo celotno življenje in vsako odstopanje nas potolče, potre in podre.

Največ skokov čez plot se zgodi v službi

Psihoterapevtka Marja Majer Cuk meni, da če premalo delamo na sebi, nismo v ravnovesju in rešitve običajno iščemo drugje…

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri