Tek

10 stvari, zaradi katerih se nam poletni tek vedno zameri

9. 8. 2017
Deli
10 stvari, zaradi katerih se nam poletni tek vedno zameri (foto: Profimedia)
Profimedia

Pozimi so vse, česar si tekači želijo, daljši in toplejši dnevi. Sredi poletja pa je prevroče in vse bi dali za malo hladnega zraka. Zakaj poletni tek tako težko prenašamo?

Vlažnost zraka

V poletnih dneh velikokrat slišimo, da ni kriva vročina, ampak vlažnost zraka. Pogosto temperature niso tako visoke, vendar se zaradi vlage počutimo, kot da tečemo v počasnem posnetku. Hitreje se potimo in ne dosegamo enakih časov kot v hladnejših razmerah. V zelo soparnih dneh je bolje, da ostanemo doma oziroma vadbo prestavimo v klimatiziran prostor.

Jutranji tek zgubi svojo moč

Ne glede na to, kako zgodaj nastavimo budilko, je zunaj že prevroče. Poleti niti ob šestih zjutraj včasih ni dovolj zgodaj. Pozabimo lahko tudi na popoldanski tek, saj med vročinskimi vali večeri niso hladni. Najti pravi trenutek je takrat umetnost.

Debela plast znoja prekrije obraz in oblačila

Slanemu potu se ne moremo ogniti ne glede na to, koliko in kakšna sredstva proti potenju uporabljamo. Doleti nas že ko stopimo na vroč znak, po ogrevanju se vlaga čuti na zlepljenih laseh, po teku pa izgledamo, kot da smo ravno stopili izpod prhe (le dišave se ne ujemajo). Če vseh izgubljenih elektrolitov ne nadomestimo, je potenje lahko tudi nevarno.

Počasnost

Lahko smo v najboljši fizični pripravljenosti, vendar v vročem ozračju nikoli ne dosežemo najboljših rezultatov. To se pokaže tudi na poletnih maratonih, kjer smo večkrat razočarani. Majhni padci vas ne smejo potreti, saj pri sebi veste, da ste lahko boljši.

Komarji, mušice in klopi

Tudi ko (ne)uspešno preizkusimo že peto sredstvo proti pikom žuželk, nas te še vedno najdejo. Najboljše tekaške steze potekajo ob rekah, kjer se poleti shladi do sprejemljivih temperatur, vendar so te tudi raj za komarje. Skoraj ne moremo našteti tekov, s katerih smo se vrnili brez srbečih izpuščajev.

Sončna krema v očeh

Ta je nujno potrebna, če ne želimo poleg kondicije dobiti tudi opeklin. Vendar se slej ko prej začnemo potiti in nekaj kapljic vedno kane v oko. Nadležen pekoč občutek ne izgine še nekaj časa. Kot da ni dovolj, da nam v oko prileti mušica.

Potna oblačila

Po teku vsega hudega še ni konec. Preden stopimo pod prho, moramo s sebe sleči oblačila, kjer se velikokrat zatakne. Oprijete, potne hlače kar nočejo stran, še huje je s športnimi nedrčki, ki se skoraj prilepijo na kožo. Po nekaj akrobacijah se jih končno rešimo.

Zagorelost

Kljub sončni kremi nas slej ko prej oplazijo sončni žarki, in če je vse po sreči, se koža rahlo obarva v lepo zagorelem tonu. Videz pokvarijo le bele črte od ročne ure, naramnic športnih nedrčkov, kratkih rokavov, nogavic … Polovico poletja se trudimo prikriti in obarvati tudi »bela mesta«, a se na koncu predamo.

Množice

Strinjamo se in z veseljem pozdravljamo vse športnike, ki se odpravijo ven in izkoristijo čas za rekreacijo, a to pomeni, da so naše najljubše tekaške steze preplavljene z množico ljudi. Tečemo sem ter tja, naprej in nazaj ter se še vedno zaletimo v mimoidočega, ki se je vzel od nikoder. Ko bi vsaj našli skrivno pot, kjer lahko tečemo v miru in predvsem sami.

Plastenka tople vode

Kaj je hujšega, kot priteči čez ciljno črto, vzeti v roke plastenko in narediti požirek tople vode? Pozabili smo, da je plastenka (spet) ostala na soncu. In tudi kadar jo postavimo v senco, voda nikoli ne ostane mrzla do takrat, ko jo potrebujemo. Razočarano odkorakamo domov, kjer se lahko zares osvežimo.

Preberite tudi: 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"