10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Artičoka - naravna pomoč pri zvišanem holesterolu

Artičoka - naravna pomoč pri zvišanem holesterolu (foto: Shutterstock) Shutterstock
11. 10. 2016 Vir: Jana

Artičoke pospešujejo prebavo in zmanjšujejo vrednost holesterola, so pa tudi okrasne rastline.

Zaradi artičok (Cynara scolymus) srca sladokuscev bijejo hitreje. Izvirajo iz sredozemskega prostora, kjer jih gojijo od prvega stoletja.

Artičoko, ki spada med košarice (Asteraceae), uporabljamo tudi kot zdravilno rastlino. Pospešuje prebavo in zmanjšuje vrednost holesterola.

Artičoke so tudi okrasne rastline. Poleg lepih dvojnih do trojnih peresastih in trnastih zelenih listov, ki so na spodnji strani sivo dlakavi, tvorijo odrasli primerki vse poletje velika, košarasta socvetja, ki so sestavljena iz številnih ovojnih listov in mesnatega dna. Če cvetov ne poberete, se odprejo vijoličasti cevasti cvetovi. Na vrtu in v vazi s svojim sladkim vonjem privabljajo čebele, čmrlje in druge žuželke.

Rastišče in tla

Artičoke potrebujejo zaščiteno rastišče na toplem soncu. Doslej se je pridelovanje artičok splačalo le v vinogradniškem podnebju, ker preživijo zimo brez škode, če jih zaščitite. Nekatere sorte lahko vzgajate v grobih območjih tudi kot enoletnice, tvorijo veliko cvetnih popkov že prvo poletje.

V manj ugodnih legah tla pokrijte s črno folijo za mulčanje, ki prepušča vodo, in jo na mestih sajenja krožno zarežite. Če artičoke preživijo zimo na enem mestu, na njem lahko rastejo več let.

Cvetoče artičoke so privlačne, vendar niso užitne.

Setev

Če želite, da rastline še isto leto močno zrastejo in nastavijo veliko cvetnih popkov, začnite sejati zgodaj.

Artičoke lahko predvzgojite v hiši ali kupite kot sadike. Sredi januarja rastline lahko posejete na svetlo, toplo mesto v sadilni zaboj s humusno, rahlo zemljo. Če semena dan prej daste v toplo vodo, hitreje vzklijejo.

Ogrevan rastlinjak je idealen za klitje, vendar zadostuje tudi okenska polica. Pri 18 do 20 stopinjah vzklijejo artičoke v dveh do treh tednih. Nato potrebujejo zelo veliko svetlobe, da ne poženejo v višino, ampak ostanejo nizke in zbite.

Brž ko so kalčki pregosti v sadilni skledi, jih pikirajte.

Ko imajo sadike tri do pet zelenih listov, jih od sredine do konca aprila posadite na sončno gredo z rahlo zemljo. Pred tem vdelajte tri do pet litrov komposta na kvadratni meter na gredo. Razdalja med rastlinami naj bo 150 x 60 cm. Pri tako veliki razdalji lahko vmesno površino izkoristite še za hitro rastočo zelenjavo, kot je glavnata solata. Dokler se ne priraste, jo vlažite, pozneje zalivajte manj. Artičoka bo v nekaj letih zrasla tri do štiri metre visoko.

ArtičokaStarejši primerki lahko zrastejo zelo veliki, vendar potem tvorijo le še malo cvetov.

Nega

Artičoke potrebujejo dobro pognojena tla z veliko humusa. Med vzgojo jih dodatno pognojite enkrat do trikrat in vedno dovolj zalijte, stoječe vlage se izogibajte predvsem pozimi.

  • Prvo leto rastline razvijejo le nekaj zaželenih popkov z mesnatimi krovnimi luskami.
  • Od drugega leta je letina večja, vendar je treba trajnico dobro prezimiti.

Na mestu, ki je zaščiteno pred vzhodnim vetrom, preživijo mraz do minus 10 °C. Med prezimitvijo na prostem po koncu pobiranja listne šope trdno zvežite ali vse liste odrežite, čez rastline pogreznite vrbovo košaro in vse naokoli potrosite suho slamo ali listje za višino dlani. Bolj zanesljivo je, če korenine izkopljete, jih daste v zaboje ali velike lonce v vlažen pesek in postavite v čim bolj hladen prostor, v katerem ne zmrzuje.

Od začetka aprila zunaj odstranite pokrivalo. Artičoke, ki so prezimile v hiši, znova posadite ven. Po štirih letih donos upade. Rastline takrat lahko delite ali jih na novo posejete. Pozimi morate korenine zaščititi pred hudim mrazom z debelo odejo iz listja.

Pobiranje in uporaba

Artičoka

Artičoke za kuhinjo pobirajte s približno deset centimetrov dolgim steblom, stebla za vazo pa odrežite čim nižje.

Glavni čas za pobiranje je avgusta in septembra, potem je na vsaki rastlini do 12 cvetov z delikatnimi, mesnatimi cvetišči. Za zaužitje odrežite cvetne glave s trdo zaprtimi ovojnimi listi, preden se luske obarvajo vijoličasto.

Najprej poberite glavni cvet na najvišjem poganjku. Ko se ovršni listi odprejo, mesnati nastavki listov postanejo mehki in delikatno cvetišče je suhega okusa. Takrat je pozno, da bi ga pojedli, vseeno pa so modro vijoličasta cvetna stebla na gredi in v vazi lepa paša za oči. Poleg tega so magnet za čmrlje. Suha socvetja, polna brstov, se dolgo obdržijo in na vrhuncu lahko postanejo suh aranžma.

Priprava cvetov je zelo preprosta:

Oprane glave dajte v vročo slano vodo, v kateri naj se kuhajo približno 30 minut. Nato posamezne luske zlahka odstranite in mehko rastlinsko vlakno na nastavku lusk pojeste. Najboljše na artičoki je cvetišče, v katerem je vsa slast. Pristaja mu česnova majoneza ali limonin preliv z zelišči. Iz artičok pridobivajo tudi zdravila, ki izboljšajo delovanje jeter in pospešujejo presnovo maščob. Vsebujejo tudi grenčične snovi, ki izboljšajo prebavo maščob in hkrati zmanjšujejo občutek lakote. 

Besedilo: Jasna Milinković. Članek je bil objavljen v reviji Jana.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri