Ste hvaležni, da lahko tečete? Kot tekač lahko to pokažete tudi tako ...
Tek je privilegij. A ga jemljemo za samoumevnega. Tisti, ki imamo tek radi, se večkrat na teden, če ne kar vsak dan, odpravimo čez drn in strn, pri tem pa se pogosto ne zavedamo niti lastnega koraka. Naš cilj ... najverjetneje naslednji maraton.
Ne glede na razlog, zakaj tečemo, bodimo tudi tekač, ki ne teče le zato, da bi zmagal, da bi osvojil novo medaljo in proslavil novih 41 pretečenih kilometrov. Bodimo hvaležni, ker lahko tečemo. Kako?
Tecimo za dober namen. Številne neprofitne organizacije vsako leto prirejajo tekaške in druge športne dogodke, katerih namen je zbiranje sredstev za pomoč tistim, ki jo zares potrebujejo. Pridružimo se kateremu od takšnih dogodkov.
Podprimo tekače s posebnimi potrebami. Prav oni so nam lahko največji navdih.
Na cilju počakajmo zadnjega tekača. Ste že kdaj počakali, da je čez ciljno črto pritekel še zadnji tekač? Ga spodbudili pri zadnjih korakih in mu čestitali? Potem ko so ostali že proslavili, se okrepili in odšli svojo pot ...
Bodimo prostovoljci na tekaški prireditvi. Pridružimo se mnogim, ki zgodaj vstajajo in skrbijo, da lahko tekaška prireditev poteka nemoteno.
Postavimo se tudi v vlogo navijača. Če ste se kdaj koli udeležili tekaške prireditve, potem veste, kakšno moč imajo spodbudne besede, ki nam jih v najbolj kritičnih trenutkih namenijo navijači ob progi. »Zmoreš!«
Podarimo par tekaških copat. Mlademu tekaškemu upu, prijatelju ali popolnemu neznancu ... Tek sicer velja za enega cenejših športov. Potrebujemo majico, trenirko in par tekaških copat. Vanje je vredno vložiti tudi nekaj več, ker nam bodo dolgo služili, predvsem pa preprečili, da bi prišlo do nepotrebnih poškodb. Prav tekaških copat pa si veliko ljudi, ki želijo teči, ne morejo privoščiti. Če lahko, par podarimo.
Ko tečemo, bodimo pozorni na okolico. Nasmehnimo se vsakomur, ki ga srečamo, ne glede na odziv, ki ga bomo deležni.
Povabimo nekoga na tek. Najti pravo motivacijo za tek ni mačji kašelj. Ne za vse. Nekatere pa je strah začeti. Ker se sramujejo, da ne zmorejo preteči več kot kilometer ali dva. Zato povabimo in opogumimo nekoga, da se nam pridruži in skupaj začnimo počasi in postopno.
Preberite še: Menih, ki je 9 let hodil na goro vsak dan
In 15 skrivnosti, ki jih poznajo samo tekači
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
