Alen Kobilica je pričel kariero kot svetovno priznan maneken, leta 2008 pa je po operaciji nenadoma izgubil vid in nato... je vztrajal! Sedaj je aktiven paratriatlonec, podjetnik in motivator. Od kod črpa moč?

"Vztrajam, ker imam rad življenje in ta naš čudovit planet. Če bi vsi imeli dovolj poguma za vztrajnost, bi bil svet mnogo lepši," pravi Alen Kobilica, kateremu volje do življenja nikoli ne zmanjka, čeprav je bil čez noč pahnjen v življenje brez vida. 

Pravi, da vztraja pri tem, da počne stvari, ki ga osrečujejo, v katere verjame in so mu zanimive. "To je moj center Vidim Cilj, kjer otroke z različnimi razvojnimi specifikami spodbujamo, da so edine prepreke v njihovih glavah. Vztrajam v paratriatlonu, ker me šport "resetira". Vztrajam pri ohranitvi našega najlepšega planeta in hkrati edinega, ki ga imamo, zato v našem podjetju Organika + izdelujemo ekološke sladolede Indy&Pippa. Vztrajam še pri svojih motivacijskih predavanjih, s katerimi poskušam premakniti tudi druge."

Alen je morda dober navdih za vse, ki se jim zdi, da bi najraje obupali. Pa tudi za tiste, ki jim je lažje vreči puško v koruzo in se predati brezvoljnosti. Sam je mnenja, da ni hudo, če ne vidiš, hudo je, če nimaš vizije in želje po življenju. Pa resnično nima nikoli slabega dne? "Mnogokrat mi je težko. A je strast do življenja vedno močnejša in zmaga," poudarja.

"Vztrajanje se VEDNO obrestuje, tudi takrat, ko narediš napako, saj se lahko iz te ogromno naučiš. Na koncu ti je lahko žal le za stvari, pri katerih nisi vztrajal, saj nikoli ne veš, kam bi te pripeljale."

In ko ga povprašamo za nasvet odvrne:

"Vsakdo globoko v sebi nosi prave odgovore... Sam upati si je treba, da jih uresničimo."