Ali sploh obstajajo zdrava živila?

23. 11. 2017 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Ali sploh obstajajo zdrava živila? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Po številnih opozorilih se pogosto vprašamo, ali zdrava živila sploh obstajajo ali je vse, kar vnašamo v telo, zares tako zelo škodljivo?

Je vsak mali užitek v alkoholu, čokoladi in slanih prigrizkih škodljiv za naše zdravje? Na srečo so številne raziskave prinesle nova spoznanja, ki nam lahko vsaj malo olajšajo življenje in izbiro živil, ki jih vnašamo v organizem.

KAVA: skodelica zdravja ali izzivanje bolezni?

Skozi leta je napisanih še in še besedil, ki pripovedujejo o škodljivosti pitja kave. Verovanje, da je kava izjemno škodljiva za naše zdravje, je obstalo, vse dokler se s tem niso začeli resno ukvarjati znanstveniki z univerze Harvard. Zadnjih 20 let so opravili nekaj raziskav, v katerih je sodelovalo več kot 120.000 anketirancev, s pomočjo katerih so dobili precej nepričakovane rezultate. Na primer – redno in umerjeno pitje kave ni povezano s povečano smrtnostjo, medtem ko so tisti anketiranci, ki so povečali vnos kave skozi leta, bolj redko (za približno 11 %) zbolevali za diabetesom tipa 2. Toda preden se začnete nalivati z litri in litri kave, še opozorila raziskovalcev: “Navade pitja kave in rezultatov raziskave ne moremo jemati ločeno od preostalega življenja in stanja organizma. Da bi vam dve do pet popitih skodelic kave dnevno prineslo korist, in ne škode, morate imeti normalno telesno težo, dobro prehrano in na splošno zdrav življenjski slog!”

Raziskava je prinesla tudi nova spoznanja, zakaj nekateri trpijo zaradi nezaželenih učinkov kofeina, nekateri pa ne. Količina kave, ki jo lahko dnevno spijemo in ob tem nimamo različnih negativnih učinkov, kot so naglo ali začasno povišanje krvnega tlaka ter nespečnost, je odvisno tudi od procesov v našem telesu, oziroma koliko encimov CYP1A2 imamo v jetrih, saj encim CYP1A2 določa hitrost, s katero se kofein obdela oziroma izloči iz organizma.

SOL: zrna, ki pomenijo življenje in smrt

Vsem je dobro znano, da je prevelik vnos soli izjemno škodljiv za organizem. Toda tisto, kar ni tako poznano, je dejstvo, da tudi premajhen vnos ni preveč zdrav. Sol potrebujemo za aktivnost mišic in živcev, in če jo telo ne dobi dovolj, lahko dobimo močne krče, različne nevrološke simptome, popolna odsotnost soli pa lahko pripelje do smrtni. Toda brez skrbi, smrt zaradi pomanjkanja soli se bo komerkoli od nas težko zgodila, ker nas velika večina poje preveč soli.

Prevelik vnos soli se povezuje s povišanim krvnim tlakom, povečuje pa tudi tveganje srčnih bolezni in srčnega infarkta. Priporočena doza za odrasle osebe je 6 gramov dnevno, a žal večina poje vsaj dva grama več soli.
Kako preračunati, koliko soli pravzaprav vnašamo, je precej komplicirana naloga, ker se sol skriva v številnih živilih. Približno 75 % soli, ki jo vnašamo, se skriva v kruhu, keksih, kolačih, pecivu … V vsakem primeru moramo biti s soljo previdni.

ČOKOLADA: dobre in slabe novice za ljubitelje čokolade

Obstaja kdo, ki ne mara čokolade? Ne glede na to, da jo večina ljudi obožuje, jo vsi dojemajo kot grešni užitek. Pa je res tako škodljiva? Kot vsi dobro vemo, čokolada vsebuje kakav, ki je izvrsten vir železa, magnezija, cinka in mangana. Težave s čokolado so pravzaprav zaradi dodanega sladkorja in maščob. Vseeno ni treba, da se ljubitelji čokolade predajo popolnemu obupu. V časopisu Heart so leta 2015 objavili raziskavo, v kateri je sodelovalo 21.000 moških in žensk v obdobju 11 let. Odkrili so, da so vsi tisti, ki so jedli do 99 gramov čokolade dnevno, redkeje zbolevali za boleznimi srca. Povrhu so opazili, da so ljubitelji čokolade bolj aktivni in so se tudi bolj aktivno ukvarjali s športom.

JAJCA: kaj se skriva pod lupino?

Še pred nekaj leti so nas nutricionisti prepričevali, da ni dobro jesti preveč jajc, največ dva do tri tedensko, ker vsebujejo preveč holesterola, ki je škodljiv za naše telo. Kar dolgo je veljalo, da je vzrok povišanega holesterola v krvi, hrana z visokim deležem holesterola.
Toda prava resnica je, da višek holesterola v krvi pravzaprav proizvajajo naša jetra, kar je posledica prevelikega vnosa nasičenih maščobnih kislin v organizem. V raziskavi, ki je bila objavljena v British Medical Journalu leta 2013, so v zapisu zaključili, da redno uživanje jajc ni povezano s povečanim tveganjem, da nas doletijo bolezni srca ali srčni infarkt.
Vse dokler jajc ne pražite v maščobi, oziroma če jih jeste kuhana ali poširana, so izvrsten vir proteinov, bogata z vitamini in minerali, pravzaprav popoln mali in enostaven obrok.

ALKOHOL: koliko je preveč?

Skorajda ni mogoče odpreti revije, da v njej ne najdete razprave o tem, kako je alkohol škodljiv za naše zdravje ali popolnoma nasprotno, kako vino nima nikakršnih negativnih učinkov na telo. Kaj je sploh resnica? Glede na raziskave, ki so bile objavljene v European Heart Journalu, pri katerih je sodelovalo več kot 14.000 anketirancev starejših od 45 (v obdobju 24 let), so odkriti zanimive pozitivne učinke alkohola. Pri moških in ženskah, ki pijejo približno 12 enot alkohola tedensko (kar je enako meri šestih kozarcev vina), so opazili, da veliko redkeje zbolevajo za boleznimi srca od tistih, ki nikoli ne pijejo. Vsi anketiranci, ki so umrli med raziskavo relativno mladi, so v glavnem bili resnejši uporabniki alkohola: ženske so pile več kot 14 enot alkohola tedensko, moški pa več kot 21 enot. Zmernost je vsekakor ključ uspeha, tako pri alkoholu kot pri vseh drugih stvareh v življenju.

Foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord