10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Zeli za dobro prebavo

11. 7. 2011

Skupina raziskovalcev iz Avstralije je dokazala, zakaj stres povzroči razburkano prebavo: število bakterij, ki pospešujejo prebavo, se zmanjša, delovanje želodca in črevesja je omejeno in zaradi tega smo dovzetnejši za okužbe in druga obolenja. K sreči poleg nežne kamilice obstajajo še druge zdravilne rastline, s katerimi se vse uredi povsem naravno.

Grenik

Grenik (Iberis amara) je znan pred­vsem kot okrasna rastlina, kot naravno zdravilno sredstvo pa veliko manj. Vsi deli rastline dejansko vsebujejo ekstremne grenčične snovi, ki lahko odpravijo želodčne krče, zavirajo vnetja želodčne sluznice in preprečujejo razjede. Takšen učinek so znanstveniki dokazali in pri tem odkrili tudi načelo učinkovanja.

Izvleček grenika ustavi čezmerno nastajanje želodčne kisline in hkrati odebeli zaščitno sluzno plast v želodcu. Pri tem pa se treba zavedati, da so grenčične snovi strupene in da lahko v večjih količinah povzročijo močno drisko. Izvleček sveže rastline razvije dobrodejno zdravilno moč le pri pravilnem doziranju.

Zato zelišča tako kot mnoge druge zdravilne rastline ni možno kupiti kot čaj in tudi na vrtu naj grenik raste nemoteno. V lekarnah je namreč na voljo rastlinski kombinirani preparat brez neželenih stranskih učinkov.

Pegasti badelj

Tudi pegasti badelj (Silybum marianum) posejemo za okras. Marmorirani listi in škrlatne cvetne glave niso strupeni, toda pri obiranju semen se lahko poškodujemo na številnih ostrih bodicah. Že Paracelzus (1493–1541) je pegasti badelj priporočal proti "notranjemu zbadanju". V 18. stoletju so odkrili njegov učinek pri zdravljenju obolenj jeter.

Pri težavah z žolčem ali prebavnih motnjah je priporočljivo piti čaj, za zdravljenje težav z jetri ali vnetja jeter pa so primerni le visoko dozirani preparati pegastega badlja, toda o njihovem zaužitju se je treba posvetovati z zdravnikom.

Angelika

Z angeliko (Angelica archangelica) je komaj kaj možno narediti narobe. Rastlina uspeva na vsakem polsenčnem mestu z vlažno zemljo. Kot človek visoki cvetni kobuli se pojavijo sredi poletja. Z listi in koromaču podobnimi mehkimi semeni začinimo sadne solate, ribe ali skuto.

Olupljena na drobno narezana cvetna stebla izboljšajo okus marmelade in želeja in iz korenin, ki jih izkopljejo jeseni, benediktinski menihi že stoletja pripravljajo grenčico za spodbujanje prebave.

Akutne prebavne motnje in napenjanja je možno najbolje omiliti s čajem iz angelike: jedilno žlico narezanih posušenih korenin prelijte z dvema skodelicama kropa in pustite stati 15 minut.

Artičoka

Neprijetno brkljanje v trebuhu je možno najučinkoviteje ustaviti s suhim izvlečkom artičok (Cynara scolymus) – to je pokazala raziskava klinike v Hamburgu. Pri 80 odstotkih bolnikov je boleč pritisk v zgornjem delu trebuha popustil v nekaj minutah po zaužitju kapsule z artičokami. Sladokusci sploh ne dovolijo, da bi prišlo tako daleč – delikatna socvetja užitnega bodaka veliko raje zaužijejo za preprečitev težav, na primer kot predjed finega menija.

Sladki koren

Sladki koren (Glycyrrhiza) mnogi poznajo le kot dodatek lakrice. Iz nastrganih korenov rastline pridobivajo snov, ki 50-krat močneje sladi kot sladkor. Sladki koren učinkuje močno protibakterijsko in lahko zdravi vnetje jeter, želodčne razjede in obolenja dihalnih poti. Znanstveniki raziskujejo tudi učinek sladkega korena proti mehurčkom na ustnicah (virusi herpesa).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri