Pojav, ki so ga poimenovali ameriški paradoks, je dokaz, da korekture prehranskih navad ne vodijo nujno tudi do znižanja telesne teže ter da na debelost vpliva pozitivna energijska bilanca.
Ameriški paradoks
Pri Američanih se je delež maščob v zadnjih 40 letih z 42 % znižal na 34 % dnevne kalorične vrednosti, kljub temu pa sta se drastično povečali stopnja debelosti in pogostost srčno žilnih obolenj (Astrup, 1998).
Pojav, ki so ga poimenovali ameriški paradoks, je lep dokaz, da korekture prehranskih navad ne vodijo nujno tudi do znižanja telesne teže ter da na debelost vpliva pozitivna energijska bilanca.
Človeško telo za vsako spremembo sestave potrebuje določen čas, v katerem se prilagodi novemu ritmu, količini prehrane in obsegu gibanja. Ugotovili so, da se telesna teža po spremembi diete v povprečju začne spreminjati šele po enem letu (Hall, 2011).
Na drugi strani pa se predvsem ženske lahko soočajo tudi s problemom premajhnega energijskega vnosa, kar ima za posledico nevarno izčrpavanje telesnih maščob. Mlada angleška tekačica Charlotte Dale je pri petnajstih letih zapadla v tako hudo anoreksijo, da je naposled s samo 26 kilogrami za nekaj mesecev končala v bolnišnici. Iz težav se je izvlekla z ustreznejšim jedilnikom, pridobila 20 kilogramov, postala evropska mladinska prvakinja v krosu in pri osemnajstih letih odtekla deset kilometrov v 33 minutah.
Neverodostojnost indeksa telesne mase
Dejstvo, da je v človeškem telesu kar dve tretjini vode, je očem prikrito. Gostota človeškega telesa je le malenkost vi.ja (1,01 kg/l) od gostote vode (1 kg/l), ko pa pljuča napolnimo z zrakom, se nekoliko zniža in je enaka 0,97 - 0,99 kg/l. Prav zato s polnimi pljuči lažje lebdimo na vodni gladini, uspešnost plavanja "mrtvaka" pa je seveda močno odvisna od pljučne kapacitete in telesne sestave. Ker je gostota maščobnega tkiva enaka 0,9 kg/l, gostota puste telesne mase 1,1 kg/l, kosti pa so dvakrat tako goste kot maščoba, je oseba z močnejšimi kostmi, veliko mišičja in malo maščobe slabše plovna, njen ITM pa bo precej visok.
ITM se zvišuje tudi s telesno višino. Najboljši košarkar vseh časov, Michael Jordan, je imel indeks telesne mase 25 in bi ga moral zdravnik, če bi presojal zgolj po njegovem ITM, poslati na uro ali dve tedenske rekreacije, medtem ko bi olimpijskemu zmagovalcu v metu kladiva, Primožu Kozmusu, z indeksom 30, nemudoma predpisal shujševalno dieto.
V tabeli so navedeni deleži telesnih maščob v telesu po nekaj kriterijih. Različne tehnike (električni upor, infrardeča spektroskopija, obsegi različnih delov telesnih segmentov, idr.), s katerimi merimo delež telesnih maščob, niso enako zanesljive, najnatančnejša je meritev s kožno gubo, ki jo izmerimo na več mestih na telesu.
Rjava tolšča
Poleg belega imamo v telesu (predvsem v področju prsnega koša) tudi nekaj rjavega maščobnega tkiva. Značilno barvo mu daje pigment v mitohondrijih, ki jih je v maščobnih celicah rjavega tkiva več.
Glavna funkcija rjave tolšče, ki je zaradi večje potrebe po kisiku bolj kapilarizirana, je termogeneza (ustvarjanje toplote). Nevarnosti podhladitve pri dojenčkih, pri katerih še ni razvit termoregulacijski mehanizem tresavice, povzroči presnovo prav rjavega maščobnega tkiva. Suhi in mlajši imajo več rjavega tkiva kot debelejši ali starejši ljudje.
Obseg pasu in bokov
Po formuli francoskega zdravnika Pierrea Paula Broca (1824 .1880), svojo "normalno" telesno maso v kilogramih dobimo tako, da telesni višini v centimetrih odštejemo 100, "idealna" pa naj bi bila pri 90 % te vrednosti.
Statistično je to telesna masa, pri kateri je smrtnost najmanjša, seveda pa tu ne gre za nikakršno vzročnost, saj o smrtnosti neke populacije odloča kopica drugih dejavnikov. Stanja človeškega telesa pač ne moremo opisati samo z eno vrednostjo.
Od leta 2000 je v veljavi tudi indeks telesnega volumna (Body Volume Index, BVI), ki poleg telesne mase in višine upošteva obseg pasu in bokov, a tudi ta ni kaj prida.
Nekoliko bolj verodostojno je razmerje med obsegom pasu in telesno višino (Waist to Height Ratio, WHtR), ki naj bi bilo nižje od 0,5 (do 40. leta starosti) oziroma nižje od 0,6 (nad 40. letom starosti (Browning, 2010). še boljši indikator potencialnih kardiovaskularnih zdravstvenih težav pa je s strani svetovne zdravstvene organizacije sprejeto razmerje med obsegom pasu na mestu, kjer je ta najožji in bokov, kjer so ti najširši (Waist Hip Ratio, WHR).
V študiji leta 2010, ki je vključevala 11.000 posameznikov in je trajala kar 8 let, so ugotovili, da je to razmerje veliko boljše merilo tveganja srčnega napada ali kapi kot ITM.
Zdrava ženska naj bi imela WHR med 0,67 in 0,8, moški pa med 0,85 in 0,95. Izsledki raziskav Svetovne zdravstevne organizacije (WHO, 2008) priporočajo vrednosti, ki so nižje od 1 za moške in nižje od 0,85 za ženske.
Da pa pri obsegu bokov ali pasu ne gre pretiravati, so z dihalnimi težavami, kašljem in omedlevicami, ki jih je povzročalo tesno zapenjanje korzetov, dokazovale že dvorjanke v 18. in 19. stoletju. Verjetno največja žrtev mode ozkega pasu je bila Angležinja Ethel Granger, ki jo je mož v tridesetih letih 20. stoletja silil, da je bila s korzetom stisnjena tudi preko noči in si je obseg pasu skrčila na pičlih 33 centimetrov. S tem je svoj indeks WHtR približala presunljivim 0,2 in prekosila celo super vitko Barbie z indeksom 0,25. Seveda pa Ethel zato ni bila nič bolj varna pred krvožilnimi obolenji.
Dejavnika, ki v največji meri vplivata na naše zdravje, sta kvalitetna prehrana in telesna aktivnost. Svoje telo namreč lahko preoblikujemo izključno z vadbo. Telo, ki ni podvrženo rednemu gibanju, je nefunkcionalno, mlahavo in slabotno, pa najsi bo človek pri izboru hrane še tako izbirčen.
Z gibanjem se ne poviša samo zahteva po več kalorijah, pač pa tudi podzavestna, subtilna potreba po večji raznovrstnosti hranil, izmed katerih zna telo izluščiti najnujnejše sestavine, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Kolateralni učinek telesne vadbe pa je tudi dobro počutje.
Iz knjige Ustvarjen za gibanje; avtor Grega Hočevar, foto: profimedia.si, osebni arhiv
Ustvarjen za gibanje je knjiga, ki se je bomo veselili vsi, ki si kdaj obujemo tekaške copate, sedemo na kolo ali kako drugače poženemo svoj stroj v višje obrate in odcedimo svoj vsakdanji znoj.
Morda je ne bomo prebirali na dušek in bo včasih potrebno tudi večkrat prebrati kakšno poglavje. Nič zato, Grega je našel celo fiziološko potrditev pregovora, da se počasi daleč pride.
Knjiga je izšla pri založbi Cicecon. Naročite jo lahko po telefonu 01 729 14 10, po e-mailu zalozba@ciceron.si ali na spletni strani www.ciceron.si.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
