V preteklosti, ko je življenje še potekalo počasi in so si ljudje sami pridelovali hrano, niti ni bilo vprašanje, kaj in koliko lahko kdo poje. Maslo je nastajalo iz mleka domačih živali, ljudje so ga jedli počasi in z občutkom. Potem je počasi na naše jedilnike prišla margarina, ki se je lepo mazala na kruh in ni imela slabega holesterola. In počasi se je med maslom in margarino razvil boj – kdo je bolj zdrav in naraven?
Zgodovina masla
Točen kraj in čas začetka izdelovanja masla nista poznana; maslo so začeli izdelovati kmalu po začetku uvedbe živinoreje. Omembe masla segajo že v sumersko kulturo, prav tako pa se omenja v Stari zavezi. V antiki so maslo uporabljali zlasti v medicinske namene. V srednjem veku je maslo postalo pomembno tržno blago.
Med industrializacijo v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi hladilnik za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta 1913.
Prišla je konkurenca
Istočasno pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta – margarino, ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik Hippolyte Mège-Mouriés leta 1869. Margarina v nasprotju z maslom ne vsebuje holesterola, je pa vir industrijsko pridobljenih transmaščobnih kislin, ki so bolj škodljive od holesterola. Potrošnikom so danes že na voljo tudi margarine z nižjo vsebnostjo transmaščobnih kislin in masla z nižjo vsebnostjo maščob.
Zmerno uživanje maščob
Tako pri maslu kot margarini in seveda pri vseh drugih maščobah je najpomembnejše to, da jih zmerno uživamo. Na dan lahko pojemo od 10 do 15 gramov nasičene maščobe – le ena žlica masla pa jih vsebuje že več kot sedem. Torej kos kruha z maslom nam ne bo škodil, a potem se je počasi treba ustaviti. Maslo vsekakor vsebuje škodljive nasičene maščobe, ki dokazano povečujejo ravan slabega holesterola v telesu, ki lahko sčasoma vodi v resne bolezni srca in ožilja.
Margarine večinoma vsebujejo veliko manj nasičenih maščob in več nenasičenih, tako imenovanih zdravih maščob, ki ravan slabega holesterola celo znižujejo. A tudi vse margarine niso enako dobre. Nekatere namreč zaradi postopka hidrogenizacije vsebujejo veliko prav tako škodljivih transmaščobnih kislin, ki prav tako povečujejo nevarnost za srčno kap in podobne življenjsko nevarne situacije.
Priporočljivo je, da izberete margarino, ki ima čim manj nasičenih maščob in transmaščobnih kislin. Zanimivo, da strokovnjaki svetuje, da naj bo margarina čim mehkejša, kajti trde margarine so vir škodljivih transmaščobnih kislin. Poiščete pa lahko celo takšne, ki imajo dodane rastlinske sterole, ki še dodatno pomagajo proti holesterolu.
Preberite še: 3 vrste maščob, ki si jih lahko privoščite vsak dan
