Dvajset let delam v gibanju, izkušnje sem nabirala tako pri delu z otroki kakor odraslimi, in to v različnih institucijah. Opazujem ljudi. Opazujem telesa.
Ob ponedeljkih lahko s teles preberem, kako težak je bil vikend za ljudi. Opazujem voljo. Zagnanost. Pričakovanja. Lenobo. Govorjenje. Izgovore. Zamujanje. A opazujem tudi delo. Delo zase. Sama menim, da če imam eno priložnost za življenje na tem planetu, potem želim sebi (in tudi planetu) le najboljše. A ker nimam referenc, da bi svetovala, kako varovati planet, čeprav jih najbrž za osnovo ne potrebujem, se bom vseeno danes držala le telesa.
Sem učiteljica. Učiteljica gibanja. Učiteljica zdravega življenja. Svetujem. Kako se gibati v primeru bolečin in nekaterih telesnih težav. To obvladam. Ampak med vrsticami iz ure v uro svetujem še veliko drugega. Nekaj, kar se ne prebere na prvo žogo. In tega tudi ne razglašam naokoli.
Zakaj? Če vam zdaj napišem, da če vas boli križ, pridite k meni, ker vam bom povedala, kako morate razmišljati o sebi, da vas bo križ nehal boleti, potem ne vem, ali bi prišli. K meni pridete seveda reševat težave skozi gibanje. In seveda z gibanjem rešujemo v bistvu svoja telesa, ne samo dotične bolečine. A slej ko prej mi kimate, da gibanje ni vse. Če ste seveda zares pripravljeni nekaj spremeniti na bolje. Če niste, potem me seveda ne slišite. Ampak nič zato. Jaz bom to ponavljala še naprej. Ker verjamem, da vam pomaga. Ker pomaga družbi. In enkrat me boste morda slišali.
Dobro razmišljanje namreč. O sebi. O svojem telesu.
Že večkrat sem omenila tri ključne sestavine dobrega/zdravega življenja: spanje, gibanje, hrana. To je fizični nivo, nujno pomemben. A enako pomembna sta tudi čustveno in psihično zdravje. Dejstvo je, da smo v boljši čustveni in psihični kondiciji, če dobro spimo, se redno gibamo in smiselno jemo. Se pravi nujni pogoj. In obratno. Če sem v dobri čustveni in/ali psihični kondiciji, imam tudi več volje do ustrezne prehrane, rednega gibanja in nimam težav s spanjem.
Telesa žal ne moremo ločiti. Deluje kompleksno. Bolj kot si mislimo. Zato je nuja, da pri telesnih bolečinah (največ jih je pač v križu) poskrbimo zase poleg fizičnega nivoja, gibanja, tudi še na čustvenem in psihičnem nivoju. Dr. Sarno v svoji knjigi Ozdravimo bolečine hrbta pravi, da je osemindevetdeset odstotkov bolečin v križu psihosomatskega izvora. Potlačenih čustev. Neizrečenih občutkov. In samo dva odstotka bolečin v križu je posledica nesreče oz. poškodbe.
V praksi opažam, da seveda še vedno veliko ljudi svojih težav, bolečin, za katere nimajo diagnoze ali zdravniki ne vedo, od kod težave izvirajo, ne povezuje s svojim šibkim emocionalnim ali psihičnim stanjem. In tukaj pišem to zato, ker bi vas rada spodbudila k temu razmišljanju! In tudi če diagnozo že imate in vam je niso postavili na podlagi poškodbe, vas spodbujam, da pogledate vase – tja, kamor nam je seveda včasih najtežje pogledati. Ampak se splača, verjemite mi!
Verjamem, da poznate občutek, ko vam glava 'nagaja', v smislu, da se ob težavah negativne misli kopičijo, strah se veča, občutek nemoči preplavlja telo. Naše misli imajo enako moč tudi na drugo
stran – v boljšo, mirnejšo, pozitivno.
Lahko si pomagamo sami. In če si, a ni nič bolje, razmislite o pomoči. Strokovnjakov. V družbi je še vedno močno prisoten občutek, da sem šibek, če prosim za pomoč. A menim, da je to danes moja največja moč, da prosim za pomoč. Partnerja pri vzgoji otroka. Mamo za varstvo otroka ali pomoč pri pospravljanju. Sodelavce, ko več ne zmorem delati vsega sama. Psihoterapevta za mojo zmedo v glavi. Coachinjo za pomoč pri poslovnih odločitvah.
Lahko pa seveda ne naredite čisto nič, kot samo živite in se prepuščate toku življenja in situacijam, ki nam jih življenje prinaša. V bistvu je tudi samo življenje zelo terapevtsko. Ampak če imate težave in vas mučijo, in če nič ne naredite zato, da bi bilo za vas bolje, potem vas prosim, da ne otežujete družbe s svojim jamranjem in tarnanjem, kako je hudo.
Platno in škarje držimo v svojih rokah. Vedno si lahko pomagamo z ljudmi, ki imajo več znanja od nas, ampak šivamo sami.
Če si boste kdaj želeli, da vam pomagamo mi, nas lahko spremljate na www.tanergija.si.
Sem Tanja Želj, po poklicu sicer univ. dipl. prof. šp. vzg., po srcu pa strastna ambasadorka dobrega življenja, zdravja, gibanja in pozitivnega razmišljanja. Sem strokovni in idejni vodja Pilates centra Tanergija® in po vsem, kar sem v življenju poskusila, sem prepričana, da bo pilates tista aktivnost, ki jo bom počela do konca življenja.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
