Z napredovanjem medicinske znanosti se življenjska doba oseb z motnjami v duševnem razvoju podaljšuje, torej število starajočih narašča. Starostne spremembe so počasne, a napredujoče, nazadnje privedejo do popolne telesne in duševne nemoči.
Pri osebah z motnjami v duševnem razvoju staranje poteka po enakih zakonitostih kot pri drugih ljudeh, le da se znaki staranja pojavijo bolj zgodaj. Njihovo staranje ni toliko odvisno od kronološke starosti, temveč od stopnje motnje v duševnem razvoju, dednosti, načina življenja, družbeno-ekonomskih razmer, dejavnosti posameznika, naravnega okolja ter telesnega in duševnega stanja. Drugačnost, ki jo morda zaznamo, je posledica tega, da osebe z motnjami v duševnem razvoju hitreje izgubljajo svoje telesne in intelektualne sposobnosti, ker pravzaprav nimajo zaloge, s katero bi lahko nadomestile začetne starostne primanjkljaje. Upad duševnih sposobnosti je očitnejši, ker se z njim porazgubijo tudi sposobnosti, ki so posamezniku do tedaj omogočale kolikor toliko samostojno življenje in skrb zase.
Proces staranja stanovalcev v Domu Škofljica zahteva od delovnega terapevta nenehno prilagajanje. Naš cilj ni le podaljševanje življenja, temveč aktivno in kakovostno staranje ter kakovostna starost. Tudi v odrasli dobi in starosti razvijamo nove spretnosti, saj potrebujejo nove izzive in izkušnje na vseh področjih delovanja, kar ne vpliva le na kakovost njihovega bivanja, temveč pripomore k ohranjanju že pridobljenih znanj. Pri načrtovanju aktivnosti upoštevamo raven spretnosti, veščin in pridobljenih izkušenj posameznika.
Delovni terapevt pri izbiri smiselnih aktivnosti izkoristi prednost dobrega poznavanja posameznika, njegovih sposobnosti in želja. Aktivna udeležba stanovalcev vpliva na občutek obvladovanja življenjskih situacij, izboljšuje samopodobo, zaupanje v lastne sposobnosti, samostojnost, uspešnost, motivacijo. Prav tako se posameznik ob tem uči prilagajanja in sodelovanja v skupini.
Pri svojem delu se delovni terapevt in stanovalec – partnerja v procesu – povezujeta z okoljem, se vanj dejavno vključujeta, prav tako pa se ljudje iz lokalne skupnosti vključujejo v življenje v domu, kjer bivajo osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Delovna terapija je prisotna na vseh področjih človekovega delovanja: pri dnevnih aktivnostih (pripomočki za večjo samostojnost na področju hranjenja, oblačenja, osebne higiene in gibanja), pri aktivnostih prostega časa, gospodinjskih aktivnostih, na področju bivanja (s prilagoditvami bivalnih prostorov – odprava arhitektonskih ovir), pri zaposlitvi (prilagoditve delovnega mesta – višina stola in/ali mize), pri vključevanju v širše okolje (obiski trgovin, gostinskih lokalov in cerkve, nakupi, obiski kulturnih prireditev, izleti, letovanja), in če razmišljamo še širše, pri iskanju inkluzivnih rešitev v okolju, ki navsezadnje omogočajo boljše bivanje vsem, ne samo osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Z nenehnim izobraževanjem, timskim delom ter sodelovanjem s svojci in okolico delovni terapevt pripomore k temu, da posameznik aktivno sodeluje pri vseh aktivnostih in čim dlje ohrani samostojnost na vseh področjih. Pri delu izhaja iz zmožnosti, potreb in želja vsakega posameznika, vsak pa se lahko najde v široki paleti aktivnosti, ki jih ponujata dom in okolica.
Vodilo dela delovnega terapevta sta celostni pristop in razvijanje partnerskega odnosa do posameznika, postopki dela so individualno prilagojeni sposobnostim vsakega posameznika. Tako se jim lahko nudi nove izkušnje in izzive, ki stanovalcem približajo življenje oz. gibanje v okolju, ki ni popolnoma prilagojeno osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Cilj delovnega terapevta je vse aktivnosti, spretnosti in usvojena znanja prenesti v domače okolje ter posamezniku omogočiti možnost izbire in vpliva na lastno življenje.
Več o delovanju CUDV Drage www.center-db.si.
Pripravila: Doris Kalin, dipl. del. ter.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
