Dilema ranital in koliko potencialno rakotvornih snovi zaužijemo, ne da bi vedeli?

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je objavila, da so nitrozamini klasificirani kot potencialno rakotvorna snov, kar pomeni, da dolgotrajna izpostavljenost nad določenimi mejami lahko poveča tveganje za nastanek raka.

Na vprašanje, kolikšna vrednost bi bila previsoka, mi na JAZMP, pa tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, niso povedali, seveda odgovora nisem dobila niti od Leka.

Razumem. Še vedno delajo raziskave in ne vedo. Kar me pri vsem skupaj najbolj boli, je diplomatski odgovor Leka: »Varnost bolnikov in kakovost naših izdelkov sta za nas izrednega pomena. Zato je Sandoz kot previdnostni ukrep na ravni lekarn na številnih trgih po svetu odpoklical več serij filmsko obloženih tablet z učinkovino ranitidin. Skladno s tem smo tudi v Leku po dogovoru z JAZMP pristopili k prostovoljnemu odpoklicu vseh serij zdravila ranital filmsko obložene tablete na ravni lekarn.«

Pa vendarle že od dne, ko je bil ranital odstranjen z lekarniških polic, ptički čivkajo, da so to morali storiti in da ni šlo za neko prostovoljno, človekoljubno dejanje. Seveda so mi takoj postregli z informacijo: »Prisotni so v nekaterih živilih in virih pitne vode. V primerih prisotnosti v zdravilih je bilo tveganje za nastanek raka majhno.«

Torej bolj tvegam, če pijem vodo, moj oče pa, ker si rad odreže kos predelane mesnine? Zaskrbelo me je, saj je pitna voda povsod.

Po vseh preučevanjih in spraševanjih nisem našla ničesar, kar bi dokazovalo, da v pitni vodi sploh rutinsko pregledujejo vsebnost NDMA. Vsaj zaenkrat ne. Nihče mi tudi ni znal odgovoriti, ali NDMA odpravim s filtriranjem ali prekuhavanjem vode.

So mi pa na NIJZ razložili: »NDMA (N-nitrozodimetilamin) je ena od substanc, ki jih poznamo pod skupnim imenom nitrozamini. V hrani se ne nahajajo kot onesnaževalo, tako kot v primeru zdravil, ampak nastanejo kot posledica naravnih procesov, oziroma priprave hrane, zato jih v nizkih koncentracijah (nekaj mikrogramov na kilogram) najdemo v živilih, kot so mesni izdelki (predvsem zorjeni in prekajeni mesni izdelki), v nekaterih vrstah sira (poltrdi siri) in nekaterih ribjih izdelkih (predvsem iz sušenih rib).

Poleg vnosa s hrano je treba omeniti tudi endogeno tvorbo nitrozaminov v našem prebavnem sistemu kot posledico uživanja živil, v katerih so prisotni amini ali nitrati. V tem primeru gre lahko tudi za pitno vodo, v kateri je prisotnost nitratov lahko povezana z intenzivnim gnojenjem, zato je vsebnost nitratov zakonsko omejena. Višje vsebnosti nitratov vsebuje tudi zelenolistna zelenjava (špinača, blitva), sploh tista, ki raste v obdobju krajše dnevne svetlobe v rastlinjakih, pa tudi repa, rdeča pesa, redkev. Tudi v teh kategorijah živil je vsebnost nitratov omejena.«

Kako se torej izogniti potencialno rakotvorni snovi NDMA?

Zdrava pamet mi pravi, naj jem zelenjavo in sadje, ki nista zrasla na umetno pognojeni zemlji in še v rastlinjaku, naj se čim bolj izogibam predelanim živilom, mesu pa sem se tako ali tako odrekla že pred desetletji. In seveda – naj tudi drugače skrbim za zdravje.

Tako ne bom tvegala še z vnosom zdravil, pri katerih velja pravilo, da ob razmerju med koristnostjo za moje zdravje in potencialnimi tveganji varne uporabe zdravil uporabijo zdravilo, če menijo, da manj tvegajo s tem, da ne bi 'pozdravili moje bolezni, kot pa s tem, kaj so vnesli v moje telo in se bo morda šele sčasoma pokazalo, da zame ni bilo 'zdravilno'.

Seveda posplošujem, a vseeno premišljujem o tem, da ranital morda le ni tako nedolžen, kot pravijo v Leku, na JAZMP so mi namreč odgovorili: »Glede ukrepov JAZMP kot pristojnega organa za zdravila pa izpostavljamo, da je bil ukrep umika zadevnih zdravil sprejet na ravni Evropske unije po skrbni oceni razmerja med koristjo in potencialnimi tveganji z namenom zagotavljanja varne uporabe zdravil …«

Mene pa še vedno skrbi, kako se lahko še dodatno izognem NDMA v hrani in vodi.

Na NIJZ predlagajo: »Tako kot naravno tvorbo nitrozaminov v živilih zavirajo nekatere snovi, prisotne ali dodane v procesiranju hrane, tako tudi z izbiro zaščitne prehrane verjetno lahko zaviramo endogeno tvorbo nitrozaminov. Zaščitna prehrana v tem primeru vključuje predvsem surovo zelenjavo in sadje, ki sta bogat vir askorbinske kisline (vitamina C), tokoferolov (vitamin E) in karotenoidov (prekurzorji vitamina A). Mesni izdelki naj bodo skladno s priporočili zdravega prehranjevanja v naši prehrani prisotni manj pogosto in v manjših količinah, zelenjavo in sadje pa uživamo pogosto, v večjih količinah in sezonsko.«

V Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so zapisali, da so nitrozamini klasificirani kot potencialno rakotvorna snov, kar pomeni, da dolgotrajna izpostavljenost nad določenimi mejami lahko poveča tveganje za nastanek raka. Kdaj prestopimo določeno mejo, pa žal ne vedo.

Če se bojite, da ste jo prestopili, sogovorniki priporočajo posvet z zdravnikom ali farmacevtom.

Dodatnih pregledov vam, glede na odgovor Leka, farmacevtsko podjetje, ki vam je prodajalo zdravilo s potencialno rakotvorno snovjo, ne bo financiralo. Še več – očitno vam ne bo niti vrnilo denarja za vrnjena zdravila. Na vprašanje:

'Kam lahko kupci vrnejo zdravila in ali bodo dobili povrnjen denar za nakup?', ki sem jim ga postavila trikrat, so mi odgovorili:

»Prostovoljni odpoklic zdravila ranital smo kot preventivni ukrep izvedli na ravni lekarn. Glede na resnost zdravstvenega stanja bolnikov, za katerega je bilo zdravilo ranital predpisano ali priporočeno, je pomembno, da bolniki ne prekinejo zdravljenja. Bolnikom svetujemo, da se obrnejo na svojega zdravnika ali farmacevta, da se pogovorijo o drugih možnostih zdravljenja njihove bolezni.«

Vam je odgovor všeč? Meni ni. Še v najbolj cenenih trgovinah vrnejo denar za stvari, ki so jih odpoklicali. Farmacevti pa odgovor na vprašanje raje ignorirajo.

Pri celotni raziskavi, ki sem jo kot laik opravila glede NDMA, me je v oči zbodlo:

NDMA v zdravilih imenujejo nečistočo oz. onesnaževalo, ki se lahko pojavi v proizvodnem procesu, ko se uporabljajo nitriti in sekundarni (terciarni) amini ob višji temperaturi in bolj kislem okolju, obenem pa NDMA v vodi in hrani ni imenovan nečistoča, saj nastane kot posledica naravnih procesov. Torej bi farmacevtska podjetja morda lahko že davno (NDMA naj bi začeli proučevati že v 70. letih) spremenila svoj proizvodni proces in zmanjšala tveganja za rakotvorne spremebe.

Misliti mi je dalo tudi to, da so prisotnost NDMA in sorodnih snovi, ki so znani kot nitrozamini, zaznali že lani v nekaterih zdravilih za zdravljenje hipertenzije, to so sartani. Tudi tedaj so nekatera izmed teh zdravil odpoklicali.

Koliko zdravil z NDMA in podobnimi nečistočami, ki nam jemljejo zdravje in življenja, bodo še odkrili?

In seveda – koliko časa bomo še kupovali umetno gnojeno hrano (in 'gnojnico' nato pili v svoji vodi), jedli meso in uživali v 'specialnih' salamah, se basali s predelanimi packarijami dobrega okusa in potem pojedli tablete sumljive izdelave, da bomo vse skupaj lahko prebavili?!

Odgovornost ni le na farmaciji in velikih korporacijah, ki jim je pomemben le dobiček. Njih imamo že tako ali tako za dobičkarje brez morale. Pa sebe?

Bodimo odgovorni najprej do sebe, potem pa še do planeta in svojih zanamcev. Ko bomo delali prav, bomo zlata jabolka grizljali vsi in nikomur ne bo treba skrivati gnilobe, nečistoče ali česarkoli že. Vse se bo videlo na naših obrazih, v naših očeh. In takrat tudi farmacija ne bo več mogla skriti gnilih jabolk.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord