Pri poškodbah, zlasti večjih, je treba čim prej postaviti pravo diagnozo in čim prej začeti s postopki zdravljenja. Zdravnik specialist za postavitev diagnoze in posledično določanje ustreznega zdravljenja potrebuje jasen vpogled v poškodbo.To mu omogočajo naprave za digitalno rentgensko slikanje skeleta, ultrazvočna diagnostika gibal in slikanje z magnetno resonanco.
Ultrazvok, magnetna resonanca in rentgen poskrbijo za hitre in kakovostne preiskave ter so tako temelj uspešnega diagnosticiranja, zdravljenja in rehabilitacije.
Ultrazvok mišično-skeletnega sistema
Zaradi sorazmerne preprostosti in dostopnosti je ultrazvočna preiskava (UZ) običajno prva preiskava v ortopediji. Primerna je za odkrivanje bolezenskih in poškodbenih sprememb v predelu ramenskega sklepa, komolca in gležnja, pa tudi za spoznavanje poškodb in obolenj različnih mehkih tkiv gibal, kot so kite, vezi in mišice. Manj pogoste, a pri določenih težavah vseeno smiselne, so tudi ultrazvočne preiskave kolenskega sklepa in kolka. Gre za edino preiskavo, pri kateri pacient sodeluje – giblje, krči, izteza mišico, giblje sklep, kar pri drugih preiskavah ni mogoče.
Z ultrazvokom se ne pregleduje hrbtenice, saj se vretenca in strukture ob njih slabo razpoznajo. Prav tako je s to preiskavo težko diagnosticirati poškodbe, ki bi segale v sam sklep, to so poškodbe hrustanca, križnih vezi in meniskusov ter vseh struktur, ki ležijo globoko v sklepu.
Več informacij na www.artros.si
Magnetna resonanca
Diagnostično slikanje z magnetno resonanco (MRI) je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo magneta, radijskih valov in računalnika. V ortopediji velja za najpogosteje uporabljeno metodo za postavljanje diagnoze pri marsikateri poškodbi in obolenju gibalnega sistema. Za razliko od vseh drugih radioloških diagnostičnih metod je edina, ki deluje brez rentgenskih žarkov, in je zato za človeka neškodljiva, tudi če jo je treba v krajših obdobjih ponoviti. Omogoča zelo natančen vpogled v stanje mehkih tkiv v telesu, zato se uporablja predvsem za prikaz vezi in kit, meniskusov, hrustančnega tkiva, mišic in tudi za vpogled v notranje sklepne strukture. Je vodilna preiskava velikih in malih sklepov ter hrbtenice (medvretenčne ploščice) in mehkih tkiv gibal (mišice, tkiva). Magnetna resonanca je edina slikovna radiološka metoda, ki omogoča sočasen pregled vseh anatomskih struktur hrbtenice, kot so kostni elementi, medvretenčna ploščica, mali sklepi, vezi in mišice. Podobno je pri preiskavi poškodb kolena, pri katerem druge diagnostične metode, kot sta rentgensko slikanje ali ultrazvok, poškodb meniskusa, hrustanca ali križnih vezi ne pokažejo ali pa so na posnetkih slabo vidne.
Na indikacijo nevrologa, nevrokirurga in drugih specialistov se magnetna resonanca opravlja tudi za glavo. Slikanje z magnetno resonanco poteka v posebnem preiskovalnem tunelu, v katerem bolnik oblečen leži na preiskovalni mizi in mora biti popolnoma pri miru.
»Slikanje z magnetno resonanco poteka v posebnem preiskovalnem tunelu, v katerem bolnik oblečen leži na preiskovalni mizi in mora biti popolnoma pri miru. Da se počuti bolj varno, je ves čas preiskave z videokamero in mikrofonom povezan z medicinskim osebjem. Postopek traja približno pol ure in je popolnoma neboleč in nenevaren. Nekoliko zoprn je lahko samo za tiste, ki imajo strah pred zaprtim prostorom,« razloži doc. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije iz Centra za ortopedijo in športne poškodbe Artros.
Več informacij na www.artros.si
Digitalno rentgensko slikanje
Večkrat se zdravniki odločijo, da pacienti poleg preiskave z magnetno resonanco opravijo tudi rentgensko slikanje (RTG). Rentgensko slikanje je preiskava, pri kateri s pomočjo rentgenskih žarkov prikažejo sliko nekaterih organov v notranjosti človeškega telesa in številne bolezenske spremembe, poškodbe in razvojne spremembe na teh organih. Rentgenski žarki so vrsta elektromagnetnega valovanja, ki prehaja skozi telo. Preiskava ni boleča. S sodobnimi digitalnimi rentgenskimi napravami zagotovijo kakovostne posnetke z zelo majhno količino sevanja. Za zmanjšanje obremenitve je pacient pri slikanju dodatno zaščiten z ustreznimi sredstvi. Kljub sodobni tehnologiji, s katero razpolagamo, so za postavitev pravilne diagnoze in izbiro optimalnega zdravljenja še vedno najpomembnejši znanje zdravnika, njegove izkušnje ter razumevanje težav pacienta. Zato svetujemo, da se ob težavah vedno najprej pogovorite s specialistom, kajti šele po pogovoru se bo ta lahko odločil za najprimernejšo preiskavo in usmeritev glede zdravljenja.
