Gripa - simptomi in kaj najbolj pomaga

1. 2. 2015 | Vir: Lisa
Deli
Gripa - simptomi in kaj najbolj pomaga (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Prehlad še ne pomeni, da ste zboleli za gripo. Preberite, kakšne so razlike, kdaj je treba k zdravniku in katera domača zdravila pomagajo.

Zunanje temperature padejo, zato se vsi veliko raje zadržujemo v notranjih ogrevanih prostorih, saj so bolezni že na pohodu: kolegico boli glava, otrok kašlja, blagajničarka smrka in že zbolimo.

Čeprav se v zraku giblje na milijarde virusov, si lahko velikokrat pomagamo tudi sami, preberite pa tudi, kdaj je treba k zdravniku.

Nevarna ali ne?

Kako ugotovimo, ali gre za prehlad ali gripo?

Prehlade, imenovane gripalni infekti, povzroča več kot 200 različnih povzročiteljev. So zoprni, a niso nevarni in počasi sami izzvenijo. Če se okužimo s takšnimi virusi, se počutimo pobite, v grlu nas praska, iz nosa pa nam teče sluz.

Čisto drugače kot pri pravem virusu gripe. Te povzročajo influenca virusi. So agresivni in so lahko nevarni za osebe z oslabljenim organizmom.

Nenadna vročina in tresenje od mraza sta tipična znaka. Prizadeti se počutijo zelo bolne, imajo dražeč kašelj, bolečine za prsnico in v vseh sklepih. Manj je nahoda.

Če gripa odkrijemo zgodaj, bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravilo proti gripi, ki pa deluje le v prvih 48 urah. Potem je treba zdraviti le simptome – na primer kašljanje in vročino.

Proti gripi pa se je možno tudi cepiti. Cepivo sicer ne zagotavlja, da ne boste zboleli, glede na to, da se pojavljajo vedno nove oblike virusov. Vas pa zagotovo obvaruje pred težkimi poteki bolezni.

Proti prehladu ni cepiva in ga lahko lepo pozdravimo z domačimi zdravili.

Najboljša domača zdravila

Pri prvem praskanju v grlu:

Če v grlu začutite praskanje in imate težave s požiranjem, boste klice hitro odpravili z antiseptičnimi ustnimi izpiranji z žajbljem, heksetidinom in klorhediksinom. Grgranje slane vode in žajbljevega čaja pomirja sluznico v predelu grla.

Zdravniki dodatno svetujejo živila, bogata z vitamini in z ostrimi snovmi (česen, čebula, hren, gorčica, kreša, čili, ingver), ki pomagajo telesu v boju proti virusom.

Namig: kot pest velik gomolj ingverja zrežite na majhne koščke in jih prelijte z vrelo vodo. Ko se ohladijo, dodajte sveže iztisnjeno limono, cimet in med. Kombinacija vas bo preskrbela s tekočino, spodbudila bo presnovo, vas pogrela od znotraj in poskrbela za aktiviranje obrambnih mehanizmov telesa.

Podobno kot klasična kokošja juha – najbolje, da zraven pojeste tudi kokošje meso, ki vsebuje veliko beljakovin, ki jih potrebujejo naše imunske celice. Visoka vsebnost cinka v juhi in perutnini zavira širjenje virusov in ustavlja vnetja.

Aktualne študije dokazujejo, da se tisti, ki ob prvih simptomih zaužijejo najmanj 75 g cinka, en dan manj borijo s prehladom. Cink je tudi v stročnicah, siru, oreških, jajcih ... Enako učinkovit je izvleček kapske pelargonije.

Antibiotiki ne pomagajo

Velike količine niso nujne.

Mit je, da antibiotiki skrajšajo obdobje prehlada. Ti namreč ne učinkujejo proti virusom, temveč le proti bakterijam!

Zdravnik predpiše kvečjemu pri težji obliki infekcije, torej takrat, ko se bakterije pridružijo prehladnim virusom (na primer pri pljučnici).

Druga zmota je, da je najboljše zdravilo veliko vitamina C. Ta sicer okrepi imunski sistem, vendar ga telo veliko tudi izloči.

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek