Poznam ženske, ki imajo med menstruacijo tako hude bolečine, da jim ne pomaga nobena protibolečinska tableta. Tako zelo jih boli, da ne morejo nič. Bolečina jih ohromi, položi v posteljo.
Nekatere, kot mi je povedala ginekologinja doc. dr. Helena Ban Frangež, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, zaradi bolečin vsak mesec pristanejo na urgenci. Zakaj je torej pri nekaterih ženskah čas menstruacije pravi pekel? In kaj pomeni boleča menstruacija? Kako zelo nas mora skrbeti?
Menstruacija je praviloma nekoliko boleča, saj gre za fiziološke krče maternice. V nekaterih primerih pa so pridružena druga bolezenska stanja, ki okrepijo bolečino ob menstruaciji.
»Včasih teh pridruženih vzrokov nismo niti poznali niti pri ženski diagnosticirali. Pred nekaj desetletji nismo imeli ultrazvoka.« Prav tako nismo poznali maloinvazivnih kirurških posegov, ženske pa niso prerezali in 'odprli' zaradi mesečnih bolečin v trebuhu. Ali ima danes več žensk boleče menstruacije, kot jih je imelo včasih, ni možno sklepati. Kot tudi ne, da na boleče mesečno perilo vpliva današnji hiter tempo življenja. »Stresa ne znamo izmeriti, zato je težko reči, da stres vpliva na boleče menstruacije.«
Primarna in sekundarna dismenoreja
»Boleča menstruacija je precej običajna. Jo pa delimo v dva sklopa. Prvi je primarna dismenoreja, to je boleča menstruacija, ki nima organskega vzroka, in treba je poudariti, da gre v veliki večini primerov prav za to obliko. Drugi je sekundarna dismenoreja, ki se pojavi zaradi pridruženega bolezenskega stanja.«
To drugo bolezensko stanje so lahko endometrioza, miomi, vnetja in druga manj pogosta stanja.
»Primarna dismenoreja se navadno pojavi pri dekletih, ne takoj ob prvi menstruaciji, ampak ko se ciklusi uredijo in postanejo ovulatorni. Prve menstruacije torej niso boleče, potem med 18. in 20. letom pa ima večina deklet vsaj zmerno boleče menstruacije. Delež mladih žensk v tej starostni skupini, ki imajo boleče menstruacije, je več kot 75-odstoten.«
Ločiti je treba, kdaj so bolečine tako močne, da motijo življenje. Da dekle denimo ne more v šolo. Pri primarni dismenoreji sta poleg bolečin prisotna tudi bruhanje, driska. Gre torej za generalno slabo počutje. Za primarno dismenorejo je značilno še, da bolečine pogosto po porodu izginejo. Pri sekundarni dismenoreji slabosti, bruhanja in driske ni. Je boleča menstruacija, bolečina je prisotna nekaj dni, pogosto ženske bolečino občutijo tudi med spolnimi odnosi, v nekaterih primerih pri odvajanju blata in urina.
»Sekundarna dismenoreja se pojavi pozneje, običajno po 30. letu starosti. Ker gre za razlog v ozadju, ga je treba zdraviti. Če je vzrok vnetje, ga je treba zdraviti.
Na kliniki se pogosto srečujemo z endometriozo, ki jo zdravimo na več načinov.« Eden od njih je kirurški pristop in zatem vzdrževanje stanja s hormonskimi tabletami. »Ko se odločam za kirurško zdravljenje, je zame izjemno pomembna informacija, koliko dni v mesecu ima ženska bolečine. Če te trajajo le en dan, potem operacija ni primerna. Če te bolečine trajajo več dni, potem pretehtamo, ali izberemo kirurško zdravljenje ali ne. Pomembno je namreč, da endometriozo zdravimo tako, kakor je za posamezno pacientko najboljše.«
Pri zdravljenju endometrioze je medicina močno napredovala. Še pred 15 leti je trajalo kar desetletje, da so ženskam postavili diagnozo. »Endometriozo ima po mojih ocenah do desetina žensk. Gre za različne stopnje endometrioze, ki pomeni, da se je maternična sluznica naselila iz maternice. Če je to nekajmilimetrska pikica, ni nič hudega. Če pa se začne razraščati na jajčnikih, na trebušni steni, črevesu ali celo na oddaljenih lokacijah, tudi na pljučih smo jo že našli, pa to je težava.«
Endometrioza se običajno pojavi med 20. in 30. letom starosti.
»Najpogostejši so primeri, ko je ženska do denimo 25. leta na kontracepciji, potem se pa odloči za zanositev. In ko ne zanosi takoj, se po približno pol leta začnejo bolečine. Potem pa ugotovimo, da je endometrioza.«
Ker je endometrioza hormonsko odzivna bolezen, ženska nima težav, dokler jemlje kontracepcijo. Takrat se endometrioza ne razvija, menstruacije so šibke. Ko pa kontracepcijo ukineš, ji daš možnost, da se razplamti. Če ženska zanosi, endometrioza ne napreduje, ker hormonsko stanje med nosečnostjo endometriozi ne ustreza. »Zato mi najpogosteje endometriozo ugotovimo pri ženskah, ki ne morejo zanositi.« Tretjina neplodnih žensk jo ima.
Zdravljenje endometrioze
Omenili smo že kirurški poseg. Kaj pa druge možnosti? »Če ugotovimo endometriozo na jajčnikih in če ženska nima namena zanositi, predlagamo hormonsko terapijo, kontracepcijo. Naš cilj je ohranjati sposobnost reprodukcije, da bo nekoč, če si bo seveda želela, imela otroke.«
Pri kirurškem posegu namreč, pa naj bo še tako natančen, odstranijo tudi del zdravega tkiva, zaloga jajčnih celic pa je omejena. Če z operacijo nekaj teh celic odstraniš, zmanjšaš zalogo jajčec, ki se s starostjo že tako zmanjšuje.
»Po drugi strani, če pustimo v telesu nekajcentimetrski endometriom, ta s svojo prisotnostjo dela škodo jajčniku. Pri večjih endometriomih praviloma svetujemo operacijo, nato pa zanositev takoj, če je smiselno, tudi s pomočjo umetne oploditve. Pri manjših endometriomih zdravimo s kontracepcijo, če ženska želi zanositi, pa jo ves čas spremljamo in endometriozo nadzorujemo.« Pod črto gre za povsem individualne odločitve posamezne ženske, ki pa vsekakor niso preproste.
Besedilo: Maja Sodja. Foto: Shutterstock. Članek je bil objavljen v reviji Jana.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
