Avtizem, astma, akne, prekomerna telesna teža... Pri prvi gre za razvojno motnjo, drugo povezujemo s pljuči, tretjo s kožo, za četrto krivimo metabolizem. Le redki pa vedo, da večino bolezni lahko povzroča tudi poškodovana črevesna flora.
Zdravje – v veliki meri odvisno od črevesne flore
Prebavni trakt naseljujejo bakterije. Teh je desetkrat več, kot je vseh celic v človeškem telesu, in naše zdravje je veliki večini odvisno prav od števila mikroorganizmov.
Znanstveniki pravijo, da je v uravnoteženem ekosistemu prebavnega trakta 85 odstotkov zdravih in 15 odstotkov nezdravih mikroorganizmov. Neprimerna prehrana, ki temelji na hrani, oropani hranilnih snovi ter polni kemikalij in konzervansov, pokvari razmerje, kar lahko vodi v slabo prebavo, slabše vsrkanje hranil, porušeno črevesno floro (razraščanje mikrobov, kot so glivice, zajedavci, bakterije in virusi v črevesju) ter težave z odvajanjem.
A omenjene težave niso primeri bolezenskih stanj, ki povzročajo neprijetnosti zgolj v prebavilih; prizadenejo tudi druge sisteme v telesu, tudi imunskega. Približno 75 % celic imunskega sistema namreč nastaja prav v prebavilih.
Številne druge raziskave porušeno črevesno floro povezujejo tudi z boleznimi in stanji kot so:
- utrujenost
- vnetja,
- alergije,
- astma,
- avtoimunska bolezen,
- bolezen srca,
- krči,
- prekomerna telesna teža,
- povečano tveganje za rakave bolezni (rak na debelem črevesju).
Zdrave bakterije, na primer, proizvajajo maščobne kisline, ki vplivajo na zmanjšanje vnetja in ohranjajo zdrav imunski sistem. Slabe, na drugi strani, proizvajajo maščobo, ki spodbuja alergije, astmo in izpuščaje.
Nedavna študija je odkrila močan vpliv črevesne flore celo na delovanje možganskih funkcij. Prekomerno razmnožene slabe bakterije so lahko vzrok za avtizem. Te proizvajajo ogromno toksinov, ki se prek prebavil vsrkajo v kri in potujejo do možganov.
Težave s prebavnim traktom se kmalu pokažejo tudi na koži in pogosto se razvijejo še bolezni, kot so depresija, shizofrenija, anoreksija in številne druge.
Vpliv na razvoj škodljivih bakterij
Na zdravje črevesne flore vplivajo številni dejavniki, a med najpogostejšimi še vedno ostaja nepravilna prehrana.
Naturoprat Mark Percival je v Funkcionalni dietetiki zapisal: »Uničujoče prehranjevalne navade vodijo najprej v motnje prebavil in zatem prispevajo k praktično vsaki poznani bolezni, ki ni plod okužbe (in verjetno tudi h kateri, ki jo izzove okužba.)«
Vplivajo še:
- stres,
- zdravila (predvsem antibiotiki),
- starost,
- vzdržljivostni športi...
Kako črevesno floro ohraniti zdravo?
Koristne bakterije v črevesju niso naseljene za stalno, nadomeščati jih moramo s probiotičnimi izdelki, kot sta probiotični jogurt in mleko, ter s probiotiki v kapsulah.
Ugodno vplivajo tudi sirotka, kefir in kislo mleko ter vlaknine v sadju in zelenjavi, ki spodbujajo delovanje peristaltike.
Hkrati z večjim vnosom vlaknin in probiotikov pa moramo čim bolj omejiti vnos sladkorja in procesirane hrane.
Nasvet
Neravnovesje v črevesni flori praviloma nastane še preden se pojavi bolezen, zato bodite pozorni na naslednje znake:
- lepljivo blato,
- temno ali zelo svetlo blato,
- zaprtje ali driska,
- vetrovi in
- tiščanje ter občutek napetosti v trebuhu.
Če se znaki pojavljajo pogosto, je dobro poskrbeti za normalizacijo črevesne flore - najbolje s čiščenjem in nato spremembo v prehrani.
Viri:
- Hyman, M. (2010). 5 Steps to kill hidden bugs in your gut that make you sick. Huffingtonpost.
- Vence, T (2013). Gut flora boost cancer therapies. The Scientist.
- Boroch, A. (2012). Zdravljenje kandide: Kvasovke, glivice in vaše zdravje. Založba Cangura, 41-42.
- Merljak, M. in Koman, M. (2008). Zdravje je naša odločitev. Prešernova družba.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
