Kako preprečimo, prepoznamo, ukrepamo ter ponudimo podporo pri možganski kapi

11. 11. 2018 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Kako preprečimo, prepoznamo, ukrepamo ter ponudimo podporo pri možganski kapi (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. 

Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. Za številkami se skrivajo usode ljudi in njihovih svojcev. Tudi najhujše. 

Možganska kap je zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina, visok odstotek pa jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti. Strokovnjaki posebej poudarjajo, da bi posledice možganske kapi s hitrim prepoznavanjem in sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije lahko omilili in preprečili marsikatero smrt, z nujno potrebno vseživljenjsko podporo bolnikom in svojcem pa zagotovili boljšo kakovost življenja tistim, ki imajo trajne posledice bolezni.

Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic je zelo pomembna preventiva, po drugi strani pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukre­panje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, recimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni –je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.

G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)

Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije poudarja, da je najpomembnejša preventiva, zdrav način življenja od mladih nog dalje. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, čim ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je treba obiskati zdravnika.

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika (znaki GROM), saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo (pokliči 112). Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Do 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo. Za dober izid je nujna tudi zgodnja in bolniku prilagojena rehabilitacija rok in nog in fizioterapija, ki vsaj nekaterim bolnikom omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto.

Dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana:

“Čas so možgani.” Pri akutni ishemični možganski kapi v eni minuti propade skoraj 2 milijona živčnih celic! Moramo biti kritični in si priznati, da je raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo v Sloveniji daleč od optimalne. Precej pomembna je telemedicinska mreža TeleKap, prva telemedicinska rešitev v državah vzhodnega bloka, ki pa še vedno ne deluje tako, kot je bila na začetku načrtovana. Trombolizo in mehanično rekanalizacijo prejme približno polovica bolnikov manj, kot bi ju glede na evropska priporočila moralo. Tudi tukaj so nas nekatere države nekdanjega vzhodnega bloka že prehitele. Povsod po državi je velik problem bolnišnična rehabilitacija, saj preprosto ni usposobljenega kadra, kar v nemajhni meri velja tudi za ljubljansko Nevrološko kliniko.

Fotografija: Shutterstock

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"