Motnje, draženje in bolezni prebavnega traku so vse pogostejše tudi med Slovenci, največ zaradi načina prehrane, veliko pa k težavam pripomoreta tudi stres in kakovost življenja na vseh področjih.
Čiri, napihnjenost, bakterije, želodčni refluks, hemoroidi, gastritis ... Vse to so zelo pogoste tegobe in bolezni prebavnega traka, s katerimi se je vsaj enkrat v življenju srečal vsak od nas.
Čir na želodcu ima kar deset odstotkov prebivalstva, a stvar niti ni tako nedolžna, saj je celo polovica čirov rakastih. Za rakom na pljučih je največ raka na prebavilih.
Poleg genske predispozicije in slabe hrane k bolezni pripomore tudi vsakodnevni stres. Želodčna razjeda se najpogosteje pojavlja skupaj s cirozo jeter, endokrinimi motnjami (hipertiroza – povečano izločanje hormona ščitnice), pogosto pa jo povzroča tudi povečan vnos kreatinina.
Bolečina pri duodenalnem ulkusu (dvanajsterniku) se najpogosteje pojavlja ponoči. Ta razjeda, ki se v večini pojavi pri mlajših, je pogostejša od želodčne in se v glavnem nikoli ne razvije v karcinom.
V najboljšem primeru vam bo zdravnik diagnosticiral gastritis, ki ga je mogoče omejiti, še preden postane ulkus, v najslabšem primeru pa karcinom želodca. Najprej se morate odpovedati vsem slabim razvadam – kajenju, alkoholu, mastni in težki hrani, kavi ...
Stres poruši ravnotežje v telesu
Povečuje količino adrenalina v telesu, ki ima spodbujevalen učinek na organe. Pri normalnih fizioloških razmerah nastane v želodcu samo toliko želodčnega soka, kot je potrebnega za prebavo. Obstaja ravnovesje med želodčno kislino in zaščitno plastjo želodčne sluznice.
Če agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambnim, začne v želodcu čezmerno nastajati solna kislina in ravnotežje se poruši.
Težave se kažejo kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga.
Dobra hrana – manj stresa
- Zelena, listnata zelenjava. Blitva, špinača, ohrovt in zelje so odlični blažilci stresa. Veliko magnezija, ki ga nekateri imenujejo tudi antistresni mineral, vpliva na naše obnašanje in razpoloženje. Skrivnost je v tem, da magnezij sprošča naše mišice, tako se ne pojavijo 'krči', ki nas napenjajo in dražijo.
- Ribe in belo meso. Kadar smo pod večjim pritiskom, si privoščimo ribe, belo meso, lahko pa tudi jajca, sojo in mleko. To je hrana, ki vsebuje aminokisline, ki so nujne za tvorjenje serotonina – hormona sreče.
- Sadje. Pozimi imamo na voljo veliko limon, pomaranč in mandarin, ki vsebujejo vitamin C, ki močno sodeluje pri normalizaciji pritiska po stresnih situacijah.
- Vlaknine. Premalo vlaknin v naši prehrani povzroča prebavne težave – razdraženo črevesje, hemoroide … Dnevno bi morali zaužiti vsaj 18 gramov vlaknin. Jejte žitarice, stročnice, sadje, cvetačo, krompir in oreščke.
- Jogurt. Fermentirani mlečni izdelki vsebujejo dobre bakterije, ki bodo našo prebavo spravile v red.
- Pijte čaje, ki zmanjšujejo napihnjenost!
Trije hitri nasveti za dobro prebavo
- Hrano dobro prežvečite.
- Ne jejte prepogosto, želodec si mora sem in tja tudi malo odpočiti.
- Jejte počasi – za vsak obrok si vzemite čas in mir.
