Kako stari ste v resnici?

Prav vsaka izmed spodaj našte­tih nad­log vas lahko zgrabi za vrat celo v času, ko vas prav­za­prav dobe­sedno raz­ga­nja od ener­gije in delo­vnega zagona. Nika­kor pa ne drži, da lahko kri­žem rok le čakate, kdaj vas bo zdravje pustilo na cedilu. Če ste spo­so­bni raz­po­znati zgod­nje simp­tome in znake bolezni, ji lahko poka­žete zobe, pre­den ona ugrizne vas.

Osteoartroza

Oste­o­ar­troza je bole­zen, ki pri­za­dene enega ali več skle­pov, lahko tudi hrb­te­nico. Pogla­vitni dejav­nik tve­ga­nja zanjo, na kate­rega žal ne morete vpli­vati, je sta­rost. Kljub temu se vam v sklepe lahko zagrize že v 20. ali 30. letih. Lahko pa vpli­vate na debe­lost, ki je naj­po­go­stejši pri­do­bljeni dejav­nik tve­ga­nja. Naj­prej se začnejo pri­to­že­vati veliki sklepi, ki so naj­bolj obre­me­njeni: kolki, kolena in glež­nji. Pred­hodna poškodba ali ope­ra­cija sklepa in nje­gova nepra­vilna bio­me­ha­nika tudi pomembno pri­spe­vata k nastanku bolezni. Kaj se prav­za­prav dogaja?

Šte­vilni raz­is­ko­valci menijo, da se pri oste­o­ar­trozi naj­prej začne spre­mi­njati hru­sta­nec. Poruši se rav­no­vesje in pro­cesi raz­grad­nje pre­vla­dajo nad pro­cesi tvorbe. Hru­sta­nec, ki je poprej oprav­ljal funk­cijo amor­ti­zerja v sklepu, izgubi svojo eno­vi­tost, začne se dro­biti, nasta­nejo posa­mezne raz­jede in pozneje lahko celo izgine. Ves pro­ces ime­nu­jemo tudi dege­ne­ra­cija ali pro­pa­da­nje sklep­nega hru­stanca in sklepa. Kako izpol­nje­vati babi­čino mod­rost?

Ogrejte in raz­gi­bajte sklepe.

Sklepi med rekre­a­cijo trpijo. To seveda ne pomeni, da rekre­a­tivna tele­sna dejav­nost pomeni tolik­šen dejav­nik tve­ga­nja za pre­zgo­den nasta­nek oste­o­ar­troze, da bi se spla­čalo zaviti v vato in ležati na kavču. Če so pona­vlja­joče se obre­me­nitve skle­pov bio­me­han­sko nor­malne in ne pre­ti­rane, vam bodo sklepi celo hva­ležni, da ste jih raz­gi­bali. Ven­dar, pozor! Izred­nega pomena je zave­da­nje, da je sklepe škod­ljivo kar na vrat na nos začeti nabi­jati ob asfalt, pesek ali trav­nato povr­šino med tekom. Prej se ogrejte in s tem dajte skle­pom vedeti, da jih čaka napor. Deset minut raz­gi­ba­va­nja in raz­te­go­va­nja vseh več­jih skle­pov (kolen, glež­njev, kol­kov, ramen) je naj­boljša naložba v dol­go­letno pre­ven­tivo pred oste­o­ar­trozo.

Okre­pite štiri glave.

Nikar ne pose­gajte po ela­stič­nih povo­jih ali dru­gih ana­tom­sko obli­ko­va­nih pri­po­moč­kih za zaščito kolen­skega sklepa. S tem boste sklep samo grdo raz­va­dili. Raje okre­pite šti­ri­glavo ste­gen­sko mišico (kva­dri­ceps). Če vam to uspe, se vam zanes­ljivo nikoli več ne bodo šibila kolena, oste­or­troza pa jo bo odnesla z dol­gim nosom.

Pri­sluh­nite bole­čini.

Športi, ki zahte­vajo od vas ener­gij­sko eks­plo­zijo, na pri­mer tek na kratke proge, košarka, nogo­met, boks ipd. , so dežurni sov­raž­niki vaših skle­pov. Če se kljub temu ne morete odlo­čiti za bolj umir­jeno obliko rekre­a­cije in se vam zdi smešno zvi­jati v čudne jogi­stične pol­ožaje, pa vsaj ne pre­ti­ra­vajte. Če vaši sklepi sti­skajo zobe od pre­obre­me­nje­no­sti in bole­čine, jim pri­sluh­nite. Usta­vite tre­ning in poči­vajte. Bole­čine nikar ne igno­ri­rajte, ker se vam bo zanes­ljivo maš­če­vala. Če imate s tovrstno bole­čino težave daljši čas, obi­ščite zdrav­nika, naj­bo­lje spe­ci­a­li­sta športe medi­cine.

Siva mrena

Očesna siva mrena ali kata­rakta je sta­nje, pri kate­rem očesna leča zaradi raz­lič­nih raz­lo­gov postane motna ozi­roma manj pro­sojna ali celo nepro­sojna. Posle­dica je, da ni več popol­noma pre­pustna za sve­tlobo. Vid zato postane moten ali kako dru­gače popa­čen. Nasta­nek in raz­voj sive mrene in nje­nih simp­to­mov je pra­vi­loma pri­krit in počasi napre­du­joč pro­ces, ki več­inoma v polno raz­viti obliki pri­za­dene ljudi okoli 65. leta sta­ro­sti. Lahko pa se vam beli ali sivi oblački začnejo poditi pred očmi že mnogo prej.

Zašči­tite oči.

Kakrš­na­koli nepo­sredna poškodba oči je lahko pove­zana z zgod­nej­šim nastan­kom ali pospe­šit­vijo nastanka sive mrene. Stro­kov­njaki zato govo­rijo o t. i. poškod­beni kata­rakti. Zašči­tite svoji dra­go­ceni kro­glici v očes­nih jami­cah z zaščit­nimi očali med izva­ja­njem kate­re­koli športne ali druge aktiv­no­sti, pri kateri obstaja nevar­nost, da vam kdo ali kaj napravi modrico okoli očesa.

Zatem­nite sve­tlobo.

Dol­go­trajno izpo­stav­lja­nje neza­šči­te­nih ali nepri­merno zašči­te­nih oči sončni sve­tlobi se vam lahko prej ali slej maš­čuje s sivo mreno. Pri izpo­stav­lje­no­sti oči UV-žarkom so očala z zaščit­nim fil­trom pred UV-žarki vaš nepo­greš­ljivi in nena­do­mes­tljivi modni doda­tek.

Na glavo si povez­nite čelado.

Neka­teri stro­kov­njaki menijo, da lahko kakrš­na­koli poškodba glave, ne glede na to, ali je pri tem nepo­sredno poško­do­vano tudi oko, vzrok za ska­li­tev očesne leče. Upo­raba čelade zato v neka­te­rih pri­me­rih ne bo odveč, pa čeprav se ne boste vozili s svo­jim jekle­nim konjič­kom.

Prsna bolečina

Če med rekre­a­tivno tele­sno vadbo začu­tite nepri­jetno bole­čino v prs­nem košu, po mož­no­sti za prs­nico in se širi v vrat in levo roko, se takoj usta­vite in nemu­doma napo­tite k naj­bliž­jemu zdrav­niku. Mlajši ko ste, tem manjša je ver­jet­nost, da so vaše težave srčno-žilnega izvora. Toda pri prsni bole­čini vam tudi naj­manjša pre­vid­nost lahko reši živ­lje­nje. Vzroki za nesrčno-žilne bole­čine v prs­nem košu so zelo šte­vilni, bole­čina lahko izvira iz same stene prs­nega koša ali pa dru­gih orga­nov, ki ležijo v njem. Ne naza­dnje je eden izmed vzro­kov za pojav bole­čine v tem pre­delu tudi slaba drža.

Proč z grba­vostjo.

Nikar ne dopu­stite, da med dalj­šim tekom ali sede­njem vaš ste­ber živ­lje­nja pod­leže naporu in sili teže ter se upo­gne do tal. Grba­vost pov­zroča pri­tisk raz­lič­nih struk­tur v prs­nem košu na živčna vlakna ter žile in bole­čine so tu.

Sko­mi­gajte.

Obi­čaj­nim vajam za raz­gi­ba­va­nje dodajte sko­mi­ga­nje z rameni. Sko­mi­ga­nje bo še učin­ko­vi­tejše, če boste v vsako roko pri­jeli utež in ramena počasi pri­bli­že­vali uhljem. Napra­vite 12 pono­vi­tev tri­krat na teden. Tako boste vsaj delno dodatno okre­pili mišice ramen­skega obroča in s tem laže vzdr­že­vali pra­vilno držo zgor­njega dela prs­nega koša.

 

Sladkorna bolezen

Slad­korna bole­zen ali dia­be­tes je kro­nična bole­zen ozi­roma sta­nje kro­nično pove­čane koli­čine krv­nega slad­korja zaradi pomanj­ka­nja hor­mona inzu­lina ali nje­go­vega neza­do­stnega delo­va­nja ali pa obo­jega hkrati. Rezul­tat je v vsa­kem pri­meru enak: pre­ve­lika koli­čina slad­korja v krvi, ki pov­zroča kro­nično okvaro, mot­njo ali celo odpo­ved delo­va­nja raz­lič­nih orga­nov (oči, led­vic, živ­cev, srca, oži­lja). Poleg ded­nih, genet­skih in imun­skih dejav­ni­kov so za nasta­nek slad­korne bolezni pomembni tudi neka­teri drugi, na katere lahko vpli­vate sami.

Telo­va­dite.

Samo 20 minut miga­nja na dan tri­krat na teden zado­stuje, da pomen­ljivo zmanj­šate ver­jet­nost nastanka in raz­voja odpor­no­sti last­nega telesa na lasten inzu­lin, posle­dica česar je slad­korna bole­zen.

Teh­tajte se.

Imejte obseg svo­jega tre­buš­čka vedno pod nad­zo­rom. Debe­lost je velika zavez­nica slad­korne bolezni. Skrbno nad­zo­rujte vnos kalo­rij, pred­vsem v obliki oglji­ko­vih hidra­tov in maš­čob. Tele­sno težo lahko imate ele­gantno na vaje­tih z red­nim teh­ta­njem ali mer­je­njem obsega tre­buha. Občasno pro­site zdrav­nika za rutin­ski pre­gled maš­čob v krvi. Povi­šane vred­no­sti tri­gli­ce­ri­dov in nizke vred­no­sti hole­ste­rola HDL vas potun­kajo v podro­čje večje ogro­že­no­sti, da posta­nete pre­sladki.

Opa­zujte in poslu­šajte.

Če opa­zite, da vas zde­lu­jejo nadle­žni simp­tomi slad­korne bolezni, kot so nepo­teš­ljiva žeja, pre­po­go­sto uri­ni­ra­nje, meglen vid, mrav­ljin­če­nje v rokah ali nogah itd. , ne odla­šajte z obis­kom pri zdrav­niku. Na opi­sane simp­tome bodite zla­sti pozorni, če ima kdo izmed vaših naj­bliž­jih sorod­ni­kov že "(pre)sladko" živ­lje­nje.

Izgubljeni libido

Pri 50. ali 60. raven testo­ste­rona v vašem telesu pade. Žal. Pri­to­žite se lahko na sončno upravo. Tako pač je. Glavo pokonci! Kljub temu se red­kok­daj zgodi, da želja po spo­lno­sti opazno upade. Bolj skrb zbu­ja­joč je mla­hav libido pri mlaj­ših moških. Veli­ko­krat je posle­dica t. i. hipo­go­na­dizma. Sta­nja, pri kate­rem moda pro­iz­va­jajo manj testo­ste­rona.

Nižje vred­no­sti testo­ste­rona so lahko posle­dica pode­do­va­nih motenj ali motenj v delo­va­nju hor­mon­skega sistema. Lahko pa se tudi zgodi, da sami nevede zavi­rate tvorbo hor­mona moško­sti.

Pre­ve­rite svojo lekarno.

Jema­nje neka­te­rih zdra­vil ima zavi­ra­joč vpliv na pro­iz­vod­njo testoste- rona v modih. Vpra­šajte zdrav­nika ali far­ma­cevta, ali zdra­vilo, ki ga jem­ljete, spre­mi­nja vašo spo­lno slo v pooseb­ljeno lenobo.

Pre­ve­rite svojo izpo­stav­lje­nost stresu.

Stres je nesla­ven kri­vec vašega zgub­lje­nega, a k sreči ne izgub­lje­nega libida. Eno­stavno ste pre­več zaskrb­ljeni zaradi nešteto dru­gih stvari, da bi lahko uži­vali v seksu. Reši­tev vaše težave se spet skriva v redni tele­sni vadbi. Odre­šilna je lahko vsaka aktiv­nost, pri kateri se spo­tite.

Možganska kap

Zmotno je pre­pri­ča­nje, da mož­gan­ska kap preži samo na sta­rejše, stare ali celo samo na osta­rele ljudi. Še bolj zmotno pa je miš­lje­nje, da kapi ni mogoče pre­pre­čiti. Odstra­nite dejav­nike tve­ga­nja (visok krvni tlak, povi­šane vred­no­sti slad­korja in maš­čob v krvi, srčne bolezni, ki so pove­zane z nasta­ja­njem strd­kov, kaje­nje, debe­lost, tele­sna nede­jav­nost, alko­hol, droge) in ohra­nite trezno glavo. Upoš­te­vajte še nasled­nja nasveta:

Nasil­nost pre­po­ve­dana.

Denimo, da vas je nena­doma zgra­bil močan mišični krč v vratu. Nepri­jet­nost, ki je vsa­kemu izmed nas dobro poznana. Vsa­kega izmed nas pa v takem pri­meru zamika, da bi nasilno izve­del hiter gib v naspro­tno smer in se s tem rešil gle­da­nja postrani in obra­ča­nja v stran s celo­tnim tru­pom. Slab in neva­ren načrt. Kakrš­na­koli sla­bost sten vaših žil, ki vodijo skozi vrat v glavo, se vam lahko ob takem nasil­nem gibu maš­čuje z nji­hovo poškodbo in posle­dično večjo ver­jet­nostjo za nasta­ja­nje krv­nih strd­kov, ki lahko zle­tijo v mož­gan­ske žile in jih zama­šijo. Bum, kap je tu! Vi pa z ohro­melo pol­ovico telesa.

Vita­mini zaže­leni.

Neka­teri stro­kov­njaki menijo, da mul­ti­vi­ta­min­ski pri­pravki, zla­sti tisti, bogati z vita­mi­nom E, B6 in fola­tom, ugodno delu­jejo na krvo­ži­lje in s tem varu­jejo pred mož­gan­sko kapjo.

Krčne žile

Pre­se­ne­če­nje! Krčne žile ali varice naj­raje popa­čijo podobo vaših grško obli­ko­va­nih meč med 25. in 50. letom sta­ro­sti. Vzroki raz­šir­je­nih, poda­ljša­nih in zvi­ju­ga­nih ven so dedno pogo­jena šib­kost in spre­membe nji­ho­vih sten ter poškodbe in slabo delo­va­nje zaklopk. Zaradi tega je črpa­nje krvi iz nog proti srcu slabše, kri pa zastaja v venah in jih še dodatno raz­te­guje. Mi poznamo pre­ven­tivne pri­jeme tudi za te tegobe.

Pre­teg­nite ude.

Med hojo in rekre­a­cij­skim tekom mišice nog stis­nejo žile in pri­po­mo­rejo k bolj­šemu črpa­nju krvi iz ven­skega bazena v nogah proti srcu. Pogla­vitno vlogo črpalke pri tem odig­rajo mišice meč. Če oprav­ljate pre­težno sedeče delo, raz­ve­se­lite svoje spod­nje ude vsa­kih 45 minut s krat­kim spre­ho­dom. Vsaj okoli pisalne mize. Med sede­njem se izogi­bajte raz­vadi pre­kri­ža­nja nog in izva­jate nasled­njo vajo: težo na tleh pol­ože­nih sto­pal izme­nično pre­na­šajte enkrat na prste, dru­gič na peto in pri tem dvig­nite zadnji oz. spre­dnji del sto­pala. S tem boste ubili dve muhi na en mah: dose­gli grško obliko meč in črpali kri iz ven nog proti srcu.

Nad­zo­rujte tre­buš­ček.

Čez­merna tele­sna teža nedvo­mno pri­speva pomem­ben delež k nastanku ozi­roma poslab­ša­nju krč­nih žil. Sicer pa, saj veste: ostati ali postati vitek je dan­da­nes ključ do dobrega zdravja in počutja.

Sedite!

Ne, nismo se zmo­tili in tudi zave­sti vas nočemo. Zave­damo se, da oprav­lja­nje neka­te­rih pokli­cev brez ­kom­pro­misno zahteva sta­nje. Dol­go­trajno sta­nje pa spod­buja nasta­nek krč­nih žil, saj se zaradi sile teže kri nabira v venah nog. Če dela nika­kor ne morete oprav­ljati sede, pri­za­ne­site svo­jim nogam vsaj s tem, da se vsako uro za kra­tek čas use­dete in daste noge na mizo. Če vas pri tem početju zasači šef, mu pojas­nite, da telesu poma­gate pre­čr­pa­vati kri proti srcu. Bo že razu­mel.

Lea Gril, foto Dale May