Sadje, surova hrana ali eko hrana tako ustrezajo našemu telesu. Ali pa morda tudi ne? Veliko živil in diet, ki se jih držimo iz razlogov, da bi izboljšali lastno zdravje, pa ima tudi temne plati.
Imate radi hamburgerje in svinjsko kračo, zelenjavo trpite na krožniku le kot prilogo, ki vas pomaga nasititi, zvečer pa si pred televizorjem najraje privoščite veliko vrečko čipsa in škatlico pralinejev?
Sliši se zelo nezdravo in na dolgi rok tudi je: kdor se prehranjuje izključno z živalskimi maščobami in sladkorjem, naj se nič ne čudi, če se mu na kratki ali dolgi rok zamastijo koronarne arterije ali pa celo dobi sladkorno bolezen.
To lahko sicer preprečite z uravnoteženo in zdravo prehrano. Toda, pozor! Veliko živil ali načinov prehrane, ki jih imamo samoumevno za zdrave, ima tudi negativne plati, o katerih sicer običajno ne vemo veliko. Preberite si nekaj resnic.
Sadje petkrat na dan?
Sadje ne sme manjkati na nobenem jedilniku, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralnih in balastnih ter sekundarnih rastlinskih snovi, ki dobro denejo našemu telesu in ga ščitijo pred boleznimi. Na žalost pa se v jabolkih, hruškah in podobnem sadju skriva tudi zelo veliko fruktoze oziroma sadnega sladkorja. Ta namreč ni nič bolj zdrav od običajnega sladkorja, ki ga že tako ali tako zaužijemo preveč.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 25 gramov sladkorja dnevno, v nasprotnem primeru pa se ne boste spopadali zgolj z maščobnimi blazinicami, temveč tudi z boleznimi srca in ožilja. Toda že eno običajno jabolko vsebuje približno 10 gramov sadnega sladkorja. Velja torej, da za dosego dnevne meje sladkorja zadostujeta že dve jabolki. Sadju se vam sicer ni treba odpovedati, le v zmernih količinah ga uživajte. Dobra alternativa je zelenjava, ki je prav tako zdrava kot sadje – vsebuje pa bistveno manj fruktoze.
Preberite še: Kako povečati količino zaužitega sadja in zelenjave?
Res vse eko?
Živila s predznakom eko kakovosti so čedalje bolj zaželena. Toda ti izdelki so bistveno dražji od običajnih – niso pa avtomatično bolj zdravi. Meta Megtaanaliza stanfordske univerze je na podlagi 223 študij pokazala, da eko živila nimajo resničnih prednosti. Niso našli dokazov, da bi bili ti izdelki bogatejši s hranili, da bi vsebovali več vitaminov ali pa zniževali zdravstveno tveganje. Iz okoljevarstvenih razlogov je sicer zaželeno, da kupujete ekološko, saj tako kmetijstvo uporablja manj pesticidov, pa tudi ravnanje z živalmi je bolj humano.
Preberite še: BIO za vsako ceno?
Zdravi smutiji?
Vse več ljudi velja ima smuti za zdravo prehrano, ki jo lahko odneseš s sabo. Toda veliko že pripravljenih smutijev, ki jih lahko kupite v trgovinah, se ne razlikuje veliko od klasičnih sadnih sokov. Vsebujejo tudi umetne dodane snovi ali sladkor. Toda tudi doma pripravljeni sadni ali zeleni zelenjavni smutiji niso kar avtomatično zdravi.
Pri ukaševanju se namreč izgubi mnogo balastnih in mineralnih snovi, vitamini in tudi sekundarne rastlinske snovi. Če je smuti podoben napitku, se pogosto uporabi tudi kot napitek za gašenje žeje. Tako zaužijemo veliko ogljikovih hidratov in sladkorja.
Preberite še: Smuti - sveža moč in zdravje
Surovo je boljše kot kuhano. Ali res?
Drži, da v surovi hrani najdemo več vitaminov, encimov in drugih elementov kot v kuhani zelenjavi in sadju. Vendar pa je surova hrana težje prebavljiva. Privede lahko do napihnjenosti in zaprtja, negativno pa lahko vpliva tudi na absorpcijo hranilnih snovi. Kuhano zelenjavo telo veliko bolje absorbira.
Nekatera rastlinska živila so zdrava šele, ko so skuhana: to denimo velja za paradižnik in likopen. Tistim, ki se prehranjujejo zgolj z vegansko surovo prehrano, poleg tega preti nevarnost, da zbolijo za posledicami pomanjkljive prehrane, ker sadje in zelenjava ne vsebujeta dovolj življenjsko pomembnih hranil, kot so kalcij, cink ali železo.
Dieta z malo ogljikovimi hidrati, paleo dieta – sta sploh zdravi?
Živila z ogljikovimi hidrati, kot so na primer pšenični izdelki ali krompir, so se v zadnjih letih znašla na seznamih nezaželenih živil (dieta z manj ogljikovimi hidrati, paleo dieta, Atkinsova dieta). Zagovorniki se osredotočijo na prehrano z beljakovinami in maščobami (denimo meso in jajca), kilogrami se topijo in ljudje se počutijo v dobri kondiciji.
Večina prehranskih strokovnjakov pa svari pred to nevarno prehransko metodo: povečane količine maščob lahko zamašijo arterije in privedejo do glavobolov, mišičnih krčev in slabosti. Mednarodna študija je celo prišla do zaključka, da prehrana z malo ogljikovimi hidrati in veliko beljakovinami zviša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Tudi učinek hujšanja ni trajen. Po letu ali dveh večina privržencev teh diet znova pridobi svojo telesno težo ...
Preberite še: Paleo – zdrava dieta naših prednikov
Lahki izdelki = lahka prehrana?
Police se kar šibijo od lahkih izdelkov, ki naj bi nam zagotavljali vitko postavo. Vendar pa lahki izdelki niso nič drugega kot imitacije živil, pri katerih naravni sladkor ali maščobo zamenjajo s sintetičnimi snovmi – in te imajo pogosto še več kalorij.
Niso dietni
Velika francoska študija, v kateri je sodelovalo 120.000 udeleženk, je pokazala, da z lahkimi izdelki ne izgubimo teže.
Nevarna sladila
Umetno sladilo, ki ga denimo najdemo v lahki koli, je lahko celo nevarno. Izraelska študija je pokazala, da sladila spremenijo presnovo in črevesno floro, dvignejo raven sladkorja v krvi in tako spodbujajo sladkorno bolezen.
Preberite še: 10 praktičnih nasvetov, da ne boste več zavrgli niti gramčka hrane
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
