12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. Posebno pozornost so letos namenili pojavu revmatskih bolezni med otroci in mladostniki, pri katerih je opaziti porast tovrstnih obolenj.
Revmatična obolenja so ena najpogostejših bolezni, zaradi katere ljudje obiščejo svojega zdravnika.
V Sloveniji je trenutno 230.000 bolnikov z revmatičnimi obolenji. Od tega je po ocenah stroke 40.000 do 60.000 ljudi z vnetnim revmatizmom.
Vse revmatične bolnike v Sloveniji zdravi le 20 revmatologov. To pomeni, da imamo približno enega specializiranega zdravnika za zdravljenje revmatizma na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno manj kot v drugih evropskih državah, kjer je približno en revmatolog na 50.000 prebivalcev.
Po podatkih Kliničnega oddelka za revmatologijo na ljubljanski kliniki je bila na dan 1. oktobra 2013 čakalna doba za hitri pregled 369 dni, za redni pa 375 dni. Število čakajočih nad dopustno dobo pa je bilo blizu 700 bolnikov
Med bolniki tudi otroci in mladostniki
Na Pediatrični kliniki v Ljubljani letno zdravijo več kot 60 novih bolnikov z juvenilnim idiopatskim artritisom, ki je najpogostejše revmatsko obolenje pri otrocih in tretja najpogostejša otroška kronična bolezen.
Prof. dr. Tadej Avčin, specialist revmatolog iz Pediatrične klinike je poudaril, da je pomembno predvsem zgodnje prepoznavanje in temu primerno ustrezno zdravljenje revmatskih obolenj pri otrocih.
»V zadnjih 30 letih so opazni veliki premiki in napredki na področju revmatologije v Sloveniji in tako postajamo prepoznavni tudi v Evropi. V Sloveniji na primer v zadnjih 13 letih med otroci ni bilo novega bolnika za zamenjavo kolka ali takšnega, ki bi potreboval invalidski voziček. Pri nas imamo dva pediatrična revmatologa, optimalno pa bi bilo potrebno imeti enega tovrstnega strokovnjaka na 500.000 prebivalcev. To pomeni, da v Sloveniji delujemo na približno polovičnih kapacitetah,« meni prof. dr. Avčin.
Otroci s sumom na revmatska obolenja na prvi pregled čakajo od 6 do 8 tednov. Za natančno diagnozo glede posamične vrste revmatskega obolenja pa je potrebno čakati približno pol leta.
»Pri otrocih je čim hitrejše odkrivanje bolezni še toliko bolj pomembno, saj vpliva na nadaljnji razvoj hrustanca in kosti. Že pri malemu otroku lahko opazimo prve znake revmatskih obolenj, kot so opora na prste in ne na zapestje pri plazenju, šepanje, pogosti padci med tekom in podobno,« je še dodal prof. dr. Avčin.
Postavljanje diagnoz je pri otrocih torej dlje trajajoči proces, saj se jo določi na osnovi pregleda sklepov in dolgoročnega spremljanja.
Življenjska zgodba
Katja, mama 12-letne hčerke, kateri so pri letu in pol starosti diagnosticirali juvenilni idiopatski artritis, opisuje, da so pri njenemu otroku bolezen ugotovili približno pol leta po prvi hospitalizaciji.
»Ko izveš za diagnozo svojega otroka, je zelo pomembno, da dobiš prave informacije o bolezni in psihološko podporo. Le z skupnimi močmi cele družine ob tako težki kronični bolezni je možna ohranitev sožitja v dobrobit bolnega otroka. Pri tem je ključna pomoč zdravnikov, pediatrov, revmatologov, psihologov in ne nazadnje tudi društev, v okviru katerih se družimo in vemo, da v bolezni nismo sami,« je zapisala Katja.
Več: www.revmatiki.si
Preberite tudi: Pomen fizične aktivnosti za revmatike
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
