Za okrepitev imunskega sistema je poleg počitka in čim manj stresnega vsakdana pomembna prehrana. V ta namen je že v naravi dobro poskrbljeno, saj jeseni dozori obilo sadja in zelenjave, ki odlično uravnata prebavne in presnovne procese ter okrepita odpornost telesa.
Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred 'vsiljivci', ki ogrožajo telo. Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in v telesu organizira učinkovito obrambo.
Slabo vreme in krajši dan zmanjšujeta naš optimizem in dobro voljo pa tudi voljo po gibanju. Pomanjkanje sonca pa vpliva na primanjkljaj vitamina D v našem telesu, ki je zelo pomemben za krepak imunski sistem, ki bi se bil sposoben boriti proti boleznim.
Za boljši imunski sistem lahko v veliki meri poskrbimo torej že s pravilno prehrano. Seveda ne sme manjkati niti gibanje, saj to povečuje izločanje endrofina, ki se bori proti stresu in prav tako krepi imunski sistem.
Najživila za dober imunski sistem
Jogurt
Jogurt krepi imunski sistem tako znotraj kot tudi zunaj prebavnega trakta, vse pa gre pripisati "dobrim" bakterijam. Kulture živih mikroorganizmov zmanjšajo količino patogenih bakterij Staphylococcus aureus v nosni votlini.
To je jasen znak, da jogurt spodbuja imunski sistem, saj obstaja koristna komunikacija med imunskim sistemom prebavnega trakta in imunskim sistemom zgornjih dihalnih odprtin.
Pri ljudeh, ki zaužijejo do 400 ml jogurta dnevno, se poveča proizvajanje interferona gama, ki ščiti pred gripo, prehladi in drugimi boleznimi dihalnih poti.
Interferoni so celične beljakovine, ki jih tvorijo celice kmalu po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje. Sodijo med najpomembnejše nespecifične protivirusne dejavnike in so tako del naravnega (prirojenega) imunskega sistema.
Pri vrstah jogurta, ki imajo dodano prehransko vlaknino inulin, pa se je izkazalo, da ta snov pospeši absorpcijo kalcija.
Česen
Česen je eden najboljših naravnih antibiotikov. Deluje protivirusno, protiglivični in protibakterijsko. Vsebuje alicin, vitamine A, B1, B2 in C, ter celo vrsto mineralov (cink, kalij, kalcij, magnezij ...).
Ker vsebuje snovi, ki delujejo antioksidativno, je tudi na prvem mestu spiska jedi, ki preprečujejo raka.
Zdravilni učniki:
- Odpravlja prehlad,
- lajša izkašljevanje,
- spodbuja imunske odzive.
- surov uničuje bakerije,
- kuhan pa dobro redči kri in varuje srce.
Priporočena dnevna količina je od 2 do 5 g svežega česna, od 0,4 do 1,2 g česna v prahu ali od 2 do 5 mg česnovega olja.
Kokošja juha
Študija, ki so jo opravili na univerzi v Nebraski je potrdila, da kokošja juha krepi imunski sistem in lajša zdravstvene težave povezane z gripo in prehladom.
Zaradi visoke vsebnosti cisteina (ta se sprošča med kuho) in amino kislin, spominja na kemične lastnosti in učinke acetilcisteina, zdravila, ki se uporablja v primeru bronhitisa in drugih infekcij dihalnih poti.
Korenje
Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da je korenje eden najbolj značilnih krepilcev imunskega sistema, vsa zahvala pa gre beta karotenu.
V polovici korenčka, zaužitega na dan, dobimo toliko beta karotena, da se zmanjša nevarnost pljučnega raka za polovico. Zadostne količine beta karotena zelo zmanjšajo tudi možnost za angino pektoris.
Vsebuje tudi vitamine D, E in B, ter kalij, kalcij, cink, pektin in eterična olja.
Dober je tudi kuhan, saj s kuhanjem beta karotena ne uničimo, nekoliko pokuhan se celo lažje absorbira.
Ribe
Jedilnik, obogaten z ribami in ribjim oljem poskrbi za kvalitetne proteine in esencialne omega-3 maščobne kisline, ki preprečujejo vnetja, ugoden učinek pa imajo tudi na bolezni srca in ožilja ter revmatična obolenja.
Gobe
Šitake in reiši - v tradicionalni kitajski medicini jih uporabljajo že več kot 4000 let, saj jim je narava podarila številne zdravilne učinke.
Vsebujejo leptin, za katerega je znanstveno dokazano, da spodbuja organizem - tudi pri izgorevanju odvečnih kalorij.
Integralne žitarice
So bogat vir cinka, selena, fosforja, magnezija in drugih mineralov, vsebujejo pa tudi veliko vlaknin ter vitamina B in E, ki delujeta kot močna antioksidanta.
Žita v prehrani so zelo pomembna zaradi vlaknin, balastnih snovi ter ravnovesja ogljikovih hidratov in beljakovin. Vlaknine vplivajo na pravilno delovanje prebave in s tem na optimalno delovanje imunskega sistema.
Na drugi strani pa so beli kruh, prečiščen beli riž, testenine, olje in druga prečiščena živila, živila, ki najpogosteje vsebujejo prazne kalorije in so zadnja stvar, ki jo potrebujemo za svoje zdravje. Takšna obubožana in prazna živila so pogosto 'obogatena' s kemičnimi dodatki za barvo, okus, stabiliziranje, aromo ipd. in povzročajo vedno več alergij in drugih težav z zdravjem.
Količina natrija v predelani hrani je veliko višja kot tista, ki jo telo potrebuje, kar je glavni vzrok za izgubo magnezija, kalija in drugih pomembnih hranil.
Visok odstotek fosfata v predelani hrani in napitkih moti absorpcijo kalcija in magnezija, kar je nevarno tudi za okostje in krvožilni sistem.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
