Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak

Nova droga

30. 6. 2005

Na topel pomladni večer sta se Miha in njegov prijatelj utrujena s koncerta vračala v svoje najemniško stanovanje v središču Ljubljane. Miho, študenta ekonomije, je majski vrvež v Ljubljani tako prevzel, da je iz svojega spomina zavestno izbrisal vsakršno vnemo za učenje. Mrzlica je nastopila le dan, bolje rečeno noč, pred izpitom. Danes. Koncentracija mu je naglo popuščala. Ura je bila tri zjutraj in napočil je čas za čarobni prašek. Na isti dan sta bodoča maturanta hotela na nepozaben način praznovati Guinnessov rekord v plesanju četvorke, ki ga je maturantom pred nekaj urami uspelo postaviti tudi z njuno močjo. Prvi je pomežiknil drugemu in nemo sta se sprehodila do toaletnih prostorov. Levi je iz žepa potegnil majhno vrečko, v kateri se je svetil beli prah. Oči so zažarele, bankovec za sto tolarjev je bil zvit. “Naj se ples začne. ”

Generacija študentov in mladih zaposlenih se vedno intenzivneje zapleta v igro.

Kokain jim pomaga intenzivneje delati, lucidneje razmišljati in zavzeteje žurirati vse noči. Njihovi starši, generacija hipijev, so kadili marihuano in si razpoloženje izboljševali z različnimi tabletkami, danes pa na dnevni jedilnik vedno bolj prodira kokain, “trava” je le še uvertura v besno razgrajanje.

“Veliko bolje se lahko skoncentriram in osredotočim na snov, ” pravi Luka, študent komunikologije. “Ne boste verjeli, kako me stimulira. Zaužijem ga in lahko sem pokonci vso noč. ”

Izpitno obdobje je za vsakega študenta zelo naporno in stresno: “Kar nekaj mojih sošolcev si pomaga z njim. Vsi ga dobro poznajo in ni ga težko dobiti. ” (Imena uživalcev smo spremenili, njihova študijska usmeritev pa je izbrana popolnoma naključno. )

Zabava pa seveda stane. Mnogi spustijo kar polovico svojih prihodkov v roke svojih dilerjev. “Brez njega mi ne bi uspelo. Ni mi žal za denar, ki sem ga potrošil. Med izpiti ga imam vedno v predalu, ” razloži Matej.

Z neformalno raziskavo, ki smo jo izvedli v uredništvu Men’s Healtha, smo ugotovili, da zastrašujoče število študentov na fakultetah, ki veljajo za težavnejše, dela izpite pod vplivom kokaina in podobnih substanc. Kot kaže, je stres prevelik in v stanju popolne izmučenosti ali obupanosti pač stranski učinki ne pomenijo veliko. Mamljivo bi bilo naše pripovedovanje končati s srečnim koncem, da so izpiti izdelani, da je kokain le neškodljivo pomagal prebroditi krizo in da ostane le še dolgo in vroče poletje . . a kaj, ko so padci tako globoki. Znano je, da je verjetnost za zasvojenost pri kokainu zelo velika. Znanstveniki so odkrili, da je kokain droga, ki sicer ne vodi hitro v telesno zasvojenost, ampak se zanka skriva nekje drugje. Pri uporabnikih se zelo kmalu pojavi psihična odvisnost. Ta pa vodi v depresije, ki so včasih tako globoke, da se pojavi tudi misel na samomor. Skušnjava za vnovičnim jemanjem pa je velikanska.

Če smo prizanesljivi in pogledamo skozi prste, lahko rečemo, da zelo občasna (! ) uporaba v zmernih (! ) količinah verjetno ne pusti hujših telesnih in psihičnih posledic in je v pomoč pri premagovanju težav s koncentracijo in sposobnostjo razmišljanja po nekaj tednih nepretrganega miselnega dela. Andrej je mlad odvetnik, ki nekajkrat na leto poišče uteho in pomoč v “snegu”, kot drogo nekateri imenujejo v žargonu. “Laže se osredotočim na delo, čeprav nisem ponosen nase, da ga vsake toliko časa potrebujem. ”

Enciklopedija nas pouči, da je kokain psihoaktivna sestavina listov koke grma Erythraxyloncoca, ki najbolje uspeva v visokogorju Južne Amerike. Rastlina je sama po sebi bolj kot ne neškodljiva in vsebuje zelo malo kokaina, zato domačini žvečijo liste ali si iz njih kuhajo čaj, s katerim se pomirijo in spočijejo. Nič slabega, če rastlina ne bi prišla v roke “pravim ljudem”, ki jim je iz kokinih listov z različnimi postopki izločanja in čiščenja uspelo pridelati močno psihoaktivno snov. Ta mnogim za približno 30 minut v roke pokloni trenutke nebeške radosti in evforije, potem pa jih pahne v brezno, iz katerega je zelo težko vstati. Teže kot prašek zavrniti prvič, ko ti ga ponudijo.

Slovenija pa ni edina država, ki jo počasi preplavlja kokain.

Po raziskavah sodeč, je kokain med mlajšimi odraslimi poskusilo že približno deset odstotkov ljudi. Strah vzbujajoč je podatek, da je vsako leto več ljudi, ki se sreča z belo substanco. Marta J. je znanstvenica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju učinka drog in zdravljenja zasvojenih. Tega se je lotile pred desetimi leti, ko je njen mlajši brat zabredel v težave z drogami in je celotna družina poskušala narediti vse, da bi ga rešili iz zasvojenosti. Bitka je bila dolga in sama prizna, da česa takšnega ne bi privoščila nikomur. Kljub vsem stresom in težavam, ki jim je bila priča, se je odločila, da nadaljuje svojo pot pri raziskovanju učinkov drog in svetovanja svojcem odvisnikov.

“Jasno je, da je trendom uživanja drog zelo težko slediti, saj ljudje deloma zelo dobro skrivajo svojo odvisnost, ” pojasni. “Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko sklenemo, da je največja stopnja uživanja kokaina v Veliki Britaniji in Španiji, a število uporabnikov v vseh državah strmo raste vsako leto, tudi pri nas. ”

Vprašanje je, ali so ljudje začeli segati po drogah zaradi želje po še večjem užitku in norosti v življenju ali je droga beg iz popolnoma uničenega življenja? Je dnevni, delovni, študijski ritem res preveč intenziven za nas in potrebujemo pomoč? Ljudje pravzaprav ne zmorejo več dohitevati časa in se vedno bolj utapljajo v poplavi dnevnih obveznosti, starši so vedno bolj ambiciozni in od svojega otroka pričakujejo odličnost. Naše želje in zahteve so vedno višje, cilji vedno teže dosegljivi. Ne potrebujemo veliko kritičnosti, da ugotovimo, da se vse skupaj spreminja v nenehno stremljenje po popolnosti in tako imenovani prisilni sreči. Naše življenje pa postaja vedno bolj podobno odlomkom iz Trumanovega showa. Pri tem pa se vedno bolj pozablja na to, da ljudje nismo iz jekla, in nenehni psihični napori sčasoma postanejo zgodba o neznosni utrujenosti, nezadovoljstvu in ujetosti.

Jasno, da po vsem tem potrebujemo “spodbujevalce”, novo moč in energijo. Matej, ki se profesionalno ukvarja z gledališčem, je povedal, da je moral na fakulteti napisati dramski scenarij. Več dni se je trudil, a misli se nekako niso hotele urediti, ideje pa so bile slabe in že mnogokrat uporabljene. Privoščil si je odmerek kokaina, se za 20 ur zaprl v svojo sobo in brez težav napisal odlično dramo. “Ne morete verjeti, kar naenkrat se mi je odprlo in roka je komaj dohitevala misli. A kaj, ko ni ostalo le pri enem poskusu. ”

Aleš, zaposlen v javni upravi, trdi, da droge niso zanj, a točno ve, kdaj kokain zaužije njegova najboljša prijateljica: “Vsa je nasmejana, noče jesti, ampak govori pa kot zmešana. Ne moreš je ustaviti. ” Enkrat pa se je Aleš vseeno vdal ponudbi: “Popolnoma se mi je zmešalo. Hvala lepa, ampak to ni zame. ” Torej je vseeno mogoče. Poskusiš enkrat, da ugotoviš, kakšni so občutki, kako kokain vpliva na tvoje telo.

Ampak za to je potrebna volja in le malokdo jo premore. “Želel sem le poskusiti, da vidim, ali so občutki res tako nori, kot ljudje pripovedujejo, ” razlaga Sebastijan. “In res je bilo noro. Pa sem si rekel, še enkrat in nikoli več. Danes ga potrebujem kar pogosto. ”

Sebastijan se počasi začenja zavedati svoje težave, a še ni zbral dovolj moči, da bi poiskal pomoč. “Enkrat sem kar nekaj dni zdržal brez svojega odmerka, a se mi je skoraj zmešalo. Čisto sem bil uničen in povožen, brez življenja, živčen, depresiven. Ampak po mojem je na počutje vplivalo tudi slabo vreme. ” Na vprašanje, kako odmerek kokaina vpliva na seksualno življenje, odgovarja: “Odlično, občutki so popolnoma drugačni in veliko bolj se osredotočiš na . . ” Zmotila naju je ženska, ki je sedela pri sosednji mizi in v smehu pripomnila: “Torej si v treznem stanju popolnoma nesposoben? ”

“Klasično žensko vprašanje, ” je odvrnil Sebastijan, “za vse smo krivi moški. ”

“Se kaj bojiš, da boš zabredel tako globoko, da ne bo več rešitve? ”

“Mah, daj no. Saj še ni tako hudo. ”

Kokain je najbolj razširjen med mladimi, ki niso starejši od 34 let,

in Marta J. se dobro zaveda, zakaj je tako: “Črni trg se je v zadnjih letih zelo razširil in droge so na dosegu roke. Velikokrat je potreben le en klic in želja je uresničena. ” Marta v nadaljevanju najinega pogovora razlaga, da mladi vedno bolj hrepenijo po adrenalinskih avanturah in alkohol počasi ni več dovolj. Želijo si poskusiti več.

“Logika v njihovi glavi je preprosta. Zakaj pa ne, saj sem ves teden delal ali študiral. Potrebujem malo oddiha in norosti. Strah pred posledicami pa je minimalen, saj se jih nihče prav dobro ne zaveda. ”

Različne organizacije za boj proti drogam se trudijo ozavestiti ljudi in jih poučiti o stran-skih učinkih trdih drog, a kaže, da njihova obvestila niso dovolj učinkovita in da vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ljudi ne zanima, da kokain lahko povzroči možgansko kap, kokainsko blaznost, zmedenost, razjede in tumorje v nosu, krčenje mišic, odpoved srca, ledvic in tako naprej. Kot kaže, je važno le sporočilo, da kokain povzroča intenzivnejše doživljanje evforije in norosti ter zmanjšuje utrujenost ter lakoto. In to je za zelo veliko ljudi dovolj. Vse drugo jih ne zanima. “Vsi so prepričani, da se njim kaj takšnega ne more zgoditi, ” razlaga Marta.

“Telesna zasvojenost se ne pojavi tako hitro, je pa možna hitra psihična zasvojenost, ” razlaga eden od Martinih sodelavcev. “To je grozna droga, uničuje te po koščkih. V kombinaciji z opiati lahko nastopi tudi smrt. Se je že zgodilo. ”

Mnogo ljudi je zaradi prevelikega odmerka kokaina že pristalo na urgenci. V neki tuji reviji lahko preberemo, da v ZDA na leto zaradi predoziranja na urgenci konča okrog 180. 000 ljudi.

Pot kokaina v možgane je zelo kratka in hitra. V samo treh minutah sluznica vsrka beli prah in ta po drobnih žilicah pride naravnost v možgane in začne vzburjati živčne celice, ki začnejo dražiti velike možgane. Podobno na možgane delujejo tudi nekatere druge droge, na primer ritalin, ki v ZDA v zadnjih letih postaja droga številka 1 med študenti na fakultetah. V Sloveniji je za enkrat vse skupaj še zelo pod nadzorom in se jo uporablja zgolj v zdravstvene namene, za katere je bila droga razvita. Zdravniki majhne odmerke ritalina predpisujejo hiperaktivnim otrokom, da se pomirijo in v šoli lahko zberejo. V Ameriki poročajo o vedno večjih zlorabah, saj študenti jemljejo tabletke, da laže študirajo in učinkoviteje prežurirajo vso noč. Na fakultetah se zlorabe trudijo omejiti s tem, da natančno vodijo zdravniško evidenco študentov, ki jemljejo ritalin. Vsak je namreč opravičen le do enega recepta na mesec. V Sloveniji se je zgodba s pomirjevali začela s persenom. Ko ta ni bil več dovolj močan, so mu sledili tramal in apavrin. Morda je ritalin droga bližnje prihodnosti.

Poleg odvisnosti z raziskavami vsako leto odkrijejo vedno večjo škodo, ki jo kokain naredi možganom. I

gor S. , eden od raziskovalcev, razlaga: “Kokain vpliva na središče za temperaturo, ki dobi novo spodbudo, in telesna temperatura se v kratkem času lahko dvigne kar za štiri stopinje Celzija. Pojav imenujemo grozni akutni udar. ” Droga doseže vrh stimulativnega učinka približno 30 minut po zaužitju, a učinkuje manj kot eno uro. “Lahko se zgodi, da se pretirano odzove središče za strah in ljudje doživijo napad panike, v malih možganih pa sta lahko prizadeta center za gibanje in ravnotežje. ” Še hujše posledice pa telesu pusti uživanje tako imenovanega crack kokaina, ki se pridobiva iz kokaina v prahu. Zmeša se ga s sodo bikarbono in vodo ter zavre. Iz nje izstopi substanca, ki se posuši in razlomi v manjše kose. Crack kokain sicer povzroči veliko bolj intenzivno doživljanje evforije, a je tudi veliko bolj zasvojljiv. “Redna uporaba crack kokaina lahko zaradi občutkov prevelike samozavesti in popolnosti pripelje do motenj osebnosti, toksične psihoze, iluzij in halucinacij, ” nas pouči Igor S.

“Kadar se uživa večje količine ali ob stalni uporabi se lahko pojavijo depresija, strah, razdražljivost, nespečnost, paranoja, krči, kar lahko vodi v smrt. ”

Kriminalisti in policisti vsako leto zasežejo več kokaina, kar pa še ne pomeni, da ga je na trgu manj. Ogromne vsote denarja, ki se stekajo v žepe preprodajalcev, so bolj mamljive od nevarnosti, ki jo predstavljajo policisti. “Kaj naj vam rečem, s tem se preživljam, ” razlaga eden od preprodajalcev. “Ne obsojajte me, saj ljudem uresničujem sanje. Nekateri so zelo veseli, da me vidijo, ” se nasmehne.

Našega sogovornika morda policija nikoli ne bo prijela, saj ne sodi med večje preprodajalce.

Ali pa je to le njegovo prepričanje, s katerim si miri živce. “Jasno, biti moraš zelo pazljiv. In imeti oči na pecljih. ”

“Moji največji odjemalci kokaina so mladi uspešni poslovneži, umetniki in še koga bi našli. Skratka tisti, ki imajo nekaj pod palcem, ” razlaga drugi.

Seveda. Na fakulteti si le redki lahko privoščijo kokain, zato sta v ospredju alkohol in marihuana, sem pa tja kdaj kdo seže po ekstaziju. Kokain pride na vrsto, ko so finančni prilivi na osebni račun nekoliko drugačni od študentskih.

Marta J. se strinja, da vedno več uživalcev drog pogojuje to, da starši preveč pričakujejo od svojih otrok in jim že od malih nog poskušajo vcepiti občutke ambicioznosti in uspešnosti: “Želimo si, da bi bili naši otroci uspešni, ” pojasnjuje. “Pritisk je včasih huda ovira. Ti mladi se mi smilijo. In žal mi je tudi za njihove starše. Bolje bi morali razmisliti o pričakovanjih, ki jih imajo. Na koncu trpijo vsi, ” ugotovi.

Bitka z drogami je bitka za prevlado želje nad razumom. Z enim samim poskusom se lahko zapletete v začarani krog, iz katerega morda dolgo ne boste našli poti. Začetek je preprost, občutki so fantastični, telo drhti, možgani delujejo in počutite se kot v sedmih nebesih. Sledi obdobje tesnobe, slabe volje in negativnih misli. Vseskozi pa se ob strani oglaša tiha želja po še. In odločite se ugoditi klicu. Scenarij se ponovi. In ponovi. Učinki droge so vedno krajši in krajši, odmerki, ki vam prinesejo ekstazo, pa vedno večji. “Žal mi je, da sem začela, ” prizna Irena. “Zdi se mi, da izgubljam nadzor nad seboj. Ne jem več. Vsak dan si želim le svojega odmerka. ”

“Dolgo nisem videl, kako globoko sem, ” se spominja Boris, “dokler mami nisem ukradel denarja za drogo in me je dobila. Brez besed me je zvlekla k zdravniku. ”

Igor Kovačič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri