Odsmrkajte alergijo

Iz nosu se vam nenehno cedi brezbarvna bistra tekočina. Oči vam nenehno

zaliva voda. Suho pokašljujete, sopihate in kihate kot stara muzejska lokomotiva. To so nadloge, ki vam najedajo živce, vendar ne najdete vzroka za svoje bedno zdravstveno stanje.

Če zgoraj opisane simptome in znake spremljata tudi povišana telesna temperatura in vsesplošna zoprna bolečnost in utrujenost celotnega telesa, obstaja velika verjetnost, da so vaš organizem napadli virusi prehlada ali gripe. Če ne, so možni krivci alergeni.

Že res, da se alergije po navadi pojavljajo v otroštvu in da jih večina otrok enostavno ”preraste”. Toda lahko se pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju. To, da ste danes zdravi kot riba, še ne izključuje možnosti, da si boste jutri zaradi neznosne srbečice hoteli spraskati kožo s telesa.

Če so alergije krive za to, da je vaše življenje nadvse nesrečno, se morate z največjo možno natančnostjo vzeti pod drobnogled in ugotoviti, kateri alergen vam krati srečo. Tukaj nastopimo mi s seznamom najpogostejših alergenov, opisanimi simptomi in znaki alergij, ki jih povzročajo in najpomembneje – kako se jim uspešno upreti. Če vam bo ob upoštevanju naših nasvetov še vedno kapljalo iz nosu, v kotičkih oči pa se vam bodo še zmeraj nabirale krokodilje solze, potem ste nedvomno zreli za obisk pri zdravniku.

Alergen: pelodi

Na cvetni prah oziroma pelode ste najverjetneje alergični, če vam pušča nosna pipica, solzne oči pa vas srbijo in pečejo samo v določenem letnem času, preostanek leta pa ste čisto v redu. Tako imenovani sezonski alergijski rinitis (seneni nahod) je torej izrazito sezonski in je zelo razširjena alergijska bolezen.

Za alergijo na pelode so značilni kihanje, smrkanje, solzenje oči, zamašen nos, izguba voha, kašljanje, redko tudi dušenje. Če vas opisane nadloge napadejo že zgodaj spomladi, so najverjetneje vaši sovražniki pelodi cvetočih dreves, npr. leske, jelše in breze. Pozno spomladi in zgodaj poleti cvetijo različne trave, do zgodnje jeseni pa trpotec in pelin. V poletnem času cvetijo žita in pleveli.

Alergiji na pelode lahko daste vetra le, če natančno ugotovite, kaj vam draži nos. Nujno je spremljanje koncentracij alergenov v zraku, ki jih objavljajo javna občila (radio, televizija, teletekst, spletne strani), in se v kritičnih dneh zadrževati v zaprtih prostorih. Navadno je največ pelodov v zraku zjutraj in zvečer ter kadar je zunaj vetrovno in suho vreme. Zato se izogibajte aktivnostim na prostem pred deseto uro dopoldan in po šesti uri zvečer. To so tako imenovani vrhovi koncentracij cvetnih prahov v zraku.

Če se kljub temu v tem času ne morete odreči ali izogniti gibanju na prostem, doma obvezno slecite in zamenjajte oblačila, jih operite, oprhajte pa tudi sebe. Cvetni prah je namreč lepljiv, zato se lepi na oblačila, kožo in lase. Perila nikar ne sušite zunaj, prostore pa prezračujte v popoldanskem času, saj takrat po zraku frči najmanj alergenov. Avtomobilska okna imejte med sezono cvetenja zaprta.

Odziv organizma pa ni odvisen zgolj od vrste in koncentracije alergena, temveč tudi od njegove velikosti in od predela, kjer nastane alergijska reakcija. Tako se bo velik pelod zaustavil v nosu, manjši pa bo zašel v manjše dihalne poti, lahko vse do bronhiolov. S požiranjem prihajajo cvetni prah tudi v prebavila. Če sami ne boste mogli obvladati položaja, se odpravite k zdravniku. Ta vam bo najverjetneje predpisal tablete antihistaminike, morda tudi nosne kortikosteroide in ustrezne očesne kapljice (natrijev kromoglikat ali antihistaminike ter kortikosteroide). Redkeje so za tovrstne alergijske reakcije potrebna agresivnejša zdravila.

Alergen: plesni

Plesni so ljubiteljice vlažnih prostorov in najdemo jih v kleti, kuhinji, shrambi, kopalnici, spalnici, zemlji, lončnicah, hrani, na drveh in v posodi za odpadke. Če je vaše telo preobčutljivo za plesni, potem boste najbolj smrkavi v jesenskem času, ko plesni dobesedno podivjajo, saj se zunaj razkraja odpadlo listje in trava.

Plesnim se najenostavneje izognete tako, da jim otežite rast, kar dosežete z zmanjšanjem vlažnosti prostorov. Pogosto jih zračite (vsaj 30 minut dvakrat na dan), zlasti kopalnico. Če opazite rast zidnih plesni, jih očistite s klorom. Preglejte tudi tapete, saj se plesni rade naselijo pod njimi.

V stanovanju ne sušite perila, pozimi pa ogrevajte vse sobe. Prav tako v stanovanju ne puščajte plesnive hrane in pogosto odstranjujte smeti ter kuhinjske odpadke. Zavedajte se, da plesni rastejo tudi v zemlji lončnic (bele ali oranžne obloge). Prav tako bodite pozorni pri klimatskih napravah, ki morajo biti redno čiščene in pravilno vzdrževane (redna zamenjava filtrov). V naravi se izogibajte sprehodom v vlažnih gozdovih, delu na vlažni zemlji ali v hlevu.

Alergen: živalska dlaka

Če ob stiku z vašim ali katerimkoli drugim dlakavim štirinožcem postanete solzni in ste ob tem prepričani, da vam solze niso zalile oči zaradi tega, ker bi se ob pogledu na čednega dlakavca tako zelo raznežili, ste alergični na živalsko dlako. Pri nastanku alergijske bolezni na dlake je najpogostejši krivec mačja dlaka, veliko redkeje pasja.

Alergije pogosto povzročajo tudi morski prašiček, domači prašič, konj, podgana, govedo, kunec, hrček, miš, ovca in koza. Alergija na ptičje perje je redka. V blazinah z gosjim perjem se zadržujejo pršice, zato ljudje velikokrat napačno sklepajo, da so alergični na naravno gosje perje, v resnici pa reagirajo na pršice. Alergij pa ne povzročajo le žive živali oziroma njihova dlaka in perje, ampak tudi kože, kožuhi, preproge in puloverji.

Nujni ukrepi, ki jih morate izvajati, če ste alergični na lastnega hišnega ljubljenčka, so naslednji: omejite prostore, v katere lahko stopi pasja ali mačja taca. Nikar jim ne dovolite, da spijo v isti sobi kot vi ali da se zadržujejo v prostorih, kjer sami preživite večino časa. Alergijo lahko omilite tudi s pogostnim kopanjem ali enostavno z vlaženjem dlake štirinožca. Kadar predvidevate, da boste noč prebili pri nekom, ki ima prijaznega kužka ali muco, pogoltnite antihistaminik. Morda bi pomagalo tudi temeljito čiščenje prostora, v katerem boste prebili noč, toda kljub temu so možnosti, da si boste vso noč brisali solze in se praskali, velike.

Alergen: lateks

Alergija na lateks je resna stvar in iz nje se nikakor ni pametno norčevati ali je zanikati. V nekaterih hudih primerih je lahko tudi smrtna. Nanj ste zanesljivo alergični, če se vam ob stiku z njim po koži spustijo rdeči srbeči gobasti izpuščaji, poleg tega pa se vam cedi iz nosu in oči, kihate ali imate celo občutek težkega dihanja ali dušenja.

Najpogosteje uporabljani izdelki, ki vsebujejo lateks, so: medicinske, kirurške, kolesarske in gospodinjske rokavice, talne obloge oziroma preproge, kondomi, baloni, otroške gumijaste igrače, radirke, plenice, vložki, plavalna očala, ročaji športnih loparjev, raztegljivi elastični materiali . . Pogosteje prihaja v stik z lateksom medicinsko osebje, saj je lateks v stetoskopu, manšetah za merjenje krvnega tlaka, respiratorjih, kirurških maskah in katetrih. Lateks je lahko izredno hud alergen v kombinaciji z banano, kivijem, avokadom, orehi in paradižnikom.

Če ste alergični na lateks, o tem nujno opozorite zobozdravnika ali zdravnika, da ne pridete v stik z njim pri medicinskih posegih. Dobro je tudi, da je ta oblika alergije vidno označena na vaših zdravstvenih dokumentih. Prav tako je življenjskega pomena, da o tem obvestite svojo spolno partnerko, sicer bo vaš poskus izkazovanja junaštva pred njo neslavno propadel, če boste uporabili kondom iz lateksa kljub znani alergiji nanj. Tudi uporaba kondomov iz živalske kože ni najboljša, saj tovrstni kondomi ne ščitijo pred okužbo z virusom hiv in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Raje si priskrbite kondome iz poliuretana.

Alergen: piki žuželk

Na mestu pika žuželke (čebele, čmrlja, ose, sršena) praviloma nastaneta boleča oteklina in rdečina, ki običajno izgineta po nekaj urah.

To je običajna reakcija pri večini ljudi, ki niso preobčutljivi za strupene snovi, izločenih skozi žuželkino želo. Če ste na strup alergični, se bo na mestu pika razvila hujša boleča oteklina ali celo sistemska alergična reakcija, ki se kaže s srbenjem, koprivnico, otekanjem ustnic in obraza, težavami z dihanjem, bruhanjem, drisko, padcem krvnega tlaka ali celo izgubo zavesti. V takem primeru je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč ali pa si pomagati sam z zdravili, ki vam jih je predpisal zdravnik in jih morate vedno nositi s seboj.

Da bi se izognili neprijetnostim, ki jih povzročajo piki žuželk, ne hodite bosi po travi (nekatere čebele živijo v kolonijah na tleh), ne jejte zunaj hrane in pijače (sadja, sladkih napitkov), ki bi privabila žuželke. Vedite, da so ose in sršeni sami po sebi napadalni in vsiljivi, čebele in čmrlji pa vas bodo pičili le v samoobrambi, torej če jih boste po pomoti pohodili ali stisnili. Žužki imajo tudi raje pisana oblačila z rožastimi vzorci. Ne sončite se mokri ali namazani

z dišečimi olji.

Kadar se znajdete v bližini žuželk, ne mahajte z rokami. Ni odveč tudi opozorilo, da preverite, ali v avtomobilu ni ose ali čebele, predenj sedete vanj, okna spalnice pa imejte čez dan zaprta. Izogibajte se obiskom tržnic in trgovin s sadjem in ne prijemajte skladovnic drv ali trhlih panjev, saj so v njih lahko osja gnezda. Verjemite, da bodo ose takrat zelo razjarjene.

Alergen: hrana

Koprivnica in srbeči izpuščaji na koži, rdečica, otekanje, srbenje oči, kihanje, zamašen nos, krči v trebuhu, bruhanje, driska, težave z dihanjem ipd. so težave, ki se lahko pojavijo takoj po zaužitju določenega živila ali pa celo čez nekaj ur. Alergija na hrano sicer ni pogosta, največ alergij pa je na mleko in mlečne izdelke, jajca, moko, kikirikije, lešnike, ribe in morske sadeže, zeli, začimbe ter nekatero sadje (pečkato sadje: hruške, marelice, breskve) in zelenjavo.

Neprijetnostim v zvezi s preobčutljivostjo za določeno vrsto hrane se lahko izognete zgolj s tem, da natančno opazujete, katero živilo vam škoduje, in ga enostavno črtate z jedilnika. Sliši se preprosto, v praksi pa je pogostokrat težko izvedljivo. Velika težava so kikirikiji in soja (močna alergena), ki so poceni in so zato v mnogih živilih. Izrednega pomena je torej poznati tudi sestavine pripravljenih jedi!

Alergen: hišni prag in pršice

Nikar se ne spuščajte v večni boj s hišnih prahom, saj boste že v sam začetek bitke stopili kot poraženci. Prah je pač vsepovsod. Res pa je, da se z rednim čiščenjem in prezračevanjem prostorov da njegovo količino občutno zmanjšati. Pravzaprav pa ni sam prah tisti, ki draži vaše sluznice, ampak pršice, ki živijo v njem.

To so očem nevidne živalce, ki so podobne pajkom in živijo v toplem in vlažnem okolju. Hranijo se s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Zato ni naključje, da se zadržujejo v vzmetnicah, vzglavnikih, pokrivalih, talnih oblogah, živalskih kožah, tapeciranem pohištvu, oblekah, igračah . . Zanimivo je, da same pršice ne povzročajo alergije, temveč njihovi izločki in iztrebki ter odmrle živali. Idealno okolje za rast in razmnoževanje pršic in plesni je 70-odstotna vlažnost zraka in temperatura 25 stopinj Celzija.

Težavam, ki so sicer lahko celoletne (celoletni alergijski rinitis), se lahko izognete, če boste svoje bivalno okolje primerno uredili in ga vzdrževali. Pomembno je, da vsak dan prezračite posteljo in posteljnino pogosto zamenjate. Izberite pokrivalo iz sintetike ali bombaža, ki ga boste lahko prali pri temperaturah nad 55 oC. Nikar ne uporabljajte s perjem polnjenih vzglavnikov. Vzmetnico prekrijte s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito posesajte s sesalnikom (bodite pozorni, da je cev za sesalec dobro prehodna in ni zamašena). Stanovanje prezračite vsaj dvakrat na dan in pozimi ogrevajte vse prostore.

Odstranite tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge in druge dodatke, na katerih bi se nabiral prah. Prah brišite, pometajte ali sesajte tako, da ga čim manj dvigujete.

Lea Gril

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord