Parodontalna bolezen je stara najbrž kot človeštvo samo, vendar ji v preteklosti niso posvečali toliko pozornosti, kot ji danes, verjetno zaradi nepoznavanja. Šele z dokazom v osemdesetih letih, da so zobne obloge glavni povzročitelj parodontalne bolezni, se je začelo poglobljeno raziskovanje razširjenosti bolezni ter ugotavljanje, ali jo je mogoče preprečiti.
Ustno votlino naseljuje več kot 400 različnih mikroorganizmov, ki predstavljajo normalno ustno floro. V enem kubičnem milimetru zobnih oblog oz. plaka pa je približno 100 milijonov pretežno neškodljivih bakterij. Pri sistemsko zdravi osebi, ki redno in temeljito izvaja postopke ustne higiene, se med obrambnimi mehanizmi telesa in bakterijami zobnih oblog vzpostavi ravnotežno stanje, ki vzdržuje zdravje zob in obzobnih tkiv. Če pa se ravnotežje poruši, bodisi zaradi povečane količine plaka, naraščanja patogenih bakterij v njem ali zmanjšane učinkovitosti obrambnih sposobnosti organizma, pride do vnetja. Sprva je vnetje omejeno na dlesen (gingivitis), pozneje pa pride tudi do propada preostalih obzobnih tkiv – zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti, ki obdaja zob (parodontitis).
Parodontalna bolezen je v bistvu odgovor našega telesa na bakterije, ki so v zobnih oblogah ob robu dlesni in v dlesničnem žlebu in je na svetu najbolj razširjena kronična bolezen. Prizadene večji del odrasle populacije po 35. ali 40. letu starosti. Ugotovljeno je bilo, da ima vsak Slovenec med 15. in 65. letom eno od oblik vnetja obzobnih tkiv.
Za lažje razumevanje problematike smo pripravili sklop vprašanj.
Zakaj dlesni krvavijo?
Krvaveče dlesni so znak vnetja dlesni ali gingivitisa. Dlesni pordijo in zatečejo. Bolečina je po navadi blaga ali pa je sploh ni. Glavni vzrok za te težave pa so bakterije v mehkih zobnih oblogah. Zobne obloge so ostanki hrane, ki se nabirajo na površini vaših zob in dlesni in so hrana za bakterije. Slednje se pospešeno razmnožujejo na površini zob in v obzobnem žepu. Prevladovati začnejo škodljive vrste bakterij, ki povzročajo različne vrste bolezni: od zobne gnilobe do vnetja dlesni in pozneje različnih oblik parodontalne bolezni.
Kako odpravimo krvavitev?
Z vzdrževanjem ustrezne ustne higiene lahko vnetje odpravimo. Glavna kritična mesta, na katerih se mehke zobne obloge hitreje nabirajo, so rob dlesni, medzobni prostori, mesta pod mostički in okrog zobnih vsadkov. S ščetkanjem očistimo le 60 % zoba. Neočiščeni ostanejo najpogosteje predeli med zobmi, ki pa jih očistimo le z medzobnimi ščetkami ali zobno nitko.
Ali je treba zobni kamen odstraniti?
Zobni kamen nastane, ker mehke zobne obloge poapnijo zaradi sestavin v slini. Zaradi hrapave površine zobnega kamna pa se hrana še bolj nabira (še bolj draži dlesen), zato je nujno potrebno zobni kamen odstraniti.
Kateri so znaki parodontalne bolezni?
Odmik dlesni oz. razgaljeni zobni vratovi, črni trikotniki med zobmi, ustni zadah, majavi in občutljivi zobje so lahko znaki parodontalne bolezni. Vnetje obzobnih tkiv običajno napreduje brez bolečin.
Kaj se zgodi, če pravočasno ne pozdravimo vnetja dlesni?
Če ne preprečimo dotoka hrane bakterijam, se dlesen ni več sposobna boriti proti okužbi. Pride do vnetja spodaj ležeče kosti. Takrat govorimo o parodontalni bolezni. Parodontalna bolezen pomeni razgradnjo kosti in tkiv, ki držijo zob v čeljusti.
Ali lahko parodontalno bolezen pozdravimo?
Ko so obzobna tkiva že prizadeta, jih je nemogoče popolnoma obnoviti. S pravilnim zdravljenjem pa lahko bolezen ustavimo in s tem preprečimo njeno napredovanje. Nezdravljena parodontalna bolezen vodi v izgubo zob.
Kako lahko preprečimo parodontalno bolezen?
S temeljito ustno higieno (uporaba zobne ščetke in zobne nitke oz. medzobnih ščetk) in rednimi zobozdravniškimi pregledi lahko parodontalno bolezen preprečimo.
Ali parodontalna bolezen vpliva na sistemsko zdravje?
Parodontalna bolezen povzroči ali pospeši srčno-žilne bolezni, poslabša sladkorno bolezen, pogostejše so okužbe dihal. Nosečnice s parodontalno boleznijo pa imajo večje tveganje za prezgodnji porod ter nižjo porodno težo novorojenčka.
Kateri dejavniki poslabšujejo stanje obzobnih tkiv?
Dejavniki, kot so kajenje, stres, sladkorna bolezen, hormonske spremembe in dedna predispozicija, negativno vplivajo na potek bolezni.
Zagotovo je bolje preprečevati kot zdraviti. S pravilno ustno higieno in rednimi zobozdravniškimi lahko preprečimo parodontalno bolezen. Pri pacientih z napredovano parodontalno boleznijo samo s skrbno ustno higieno te ne moremo pozdraviti, je pa eden od osnovnih terapevtskih ukrepov, ki prepreči napredovanje bolezni.
Pripravila: Jana Pezdirc, dr. dent. med
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
