Nekateri ljudje obožujejo vonj kreme za sončenje, ker jih spominja na poletje. Tudi vi? Nova raziskava pa je pokazala, da jo pravzaprav še premalo uporaljamo. Prva napaka: pozabljamo, da nas lahko rumena moč sonca ujame tudi v planinah, na oblačen dan, na sprehodu po mestu in na smučanju. In druga napaka?
Kot pojasnjuje znanstvena raziskava, objavljena v reviji Acta Dermato-Venereologica, je naša zaščita ponavadi samo okoli 40-odstotna, kar pomeni skoraj za polovico premajhna.
Tako pa so zapisali pri portalu Live Science:
Krema za sončenje vsebuje mešanico anorganskih in organskih spojin.
- Anorganske spojine svetlobo odbijajo oziroma razpršijo stran od kože,
- organske pa absorbirajo ultravijolično sevanje, da tega ne bi storila koža.
Obstajajo tri kategorije ultravijoličnega sevanja: UVA, UVB in UVC. Prvo ima najdaljše valove, zadnje pa najkrajše. UVC pogosto absorbira plast ozona, drugi dve pa dosežeta zemljino površino. UVB je bolj energično in škodljivo kot UVA, je pa prav UVA tisto, ki smo mu najbolj izpostavljeni.
Ker UVA zlahka prodre skozi našo kožo, jo lahko poškoduje, kar prispeva k opeklinam in poveča tveganja za kožnega raka, medtem ko UVB žarki sprožijo opekline in igrajo ključno vlogo pri razvoju kožnega raka.
Tu nastopi zaščitni faktor (SPF).
V večini primerov se ta nanaša na to, kako dobro vas krema, ki jo uporabljate, ščiti pred UVB žarki.
Trenutno ni nobenega standardiziranega načina za merjenje zaščite pred UVA žarki, a pri fundaciji Skin Cancer Foundation pravijo, naj na etiketi poiščemo besedi »širši spekter«, kar pomeni, da krema/sprej/losjon pokriva cel nabor valovnih dolžin.
Kaj pa številke na kremi?
Tu gre bolj za približek, ki vam pove, kako dolgo bodo UV žarki potrebovali, da bodo vašo kožo pordečili, če ste izdelek uporabili pravilno. Zaščitni faktor 30 torej pomeni, da bodo žarki za pordečitev vaše kože potrebovali 30-krat dlje kot v primeru, da izdelka ne bi uporabili.
Ista raziskava je odkrila tudi to, da (kar ni presenetljivo) ...
Kreme ne uporabljamo pravilno.
Če jo, pa tako ali tako preveč časa preživimo na soncu, kar pomeni, da smo izpostavljeni več sevanju, kot bi pričakovali.
Na univerzi King's College London pa so se osredotočili na način, na katerega nanašamo kremo za sončenje.
Opravili so niz eksperimentov (sicer na posameznikih z zelo svetlo poltjo, čeprav so vsi dovzetni za opekline in kožnega raka). V različnih količinah so simulirali izpostavljenost UV žarkom, ki so ustrezali običajnemu času, ki ga preživimo na soncu, nato pa še daljšo izpostavljenost, ki ustreza počitnikovanju na sončnem področju. Hkrati so temu prilagodili tudi debelino nanesene kreme za sončenje.
Po pričakovanju je ekipa raziskovalcev našla več poškodovanega DNK-ja v koži, ki je bila nezaščitena, čeprav so bile količine sevanja zelo nizke. Debelejša je bila plast kreme za sončenje, bolj zaščitena je bila koža.
Tu pa se stvar zaplete:
- okvirna količina zaščitnega faktorja je osnovana na predvidevanju, da na vsak kvadratni centimeter kože nanesemo 2 miligrama kreme za sončenje. Torej kar debelo plast.
V resnici pa je nanesemo precej manj, ker se nam večinoma ves čas mudi. Kot so pokazali tudi eksperimenti, to resnično poveča škodo, ki jo utrpi naša koža.
Zato raziskovalci svetujejo ...
Da bi morali v resnici posegati po višjem zaščitnem faktorju (čeprav nas večina posega po št. 15), ker nam celo faktor 50, kadar ga nanašamo na običajen, površen način, v resnici nudi samo okoli 40-odstotno zaščito.
Svetovna zdravstvena ogranizacija (WHO) tudi opozarja, da se je zadnjih nekaj desetletjih povečalo število obeh tipov kožnega raka, zato se nikar ne pridružite trendu: zaščitite svojo kožo.
Vir: iflscience.com
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
