Morda pacienti tako močno pritiskajo na zdravnike ali pa ti kar sami od sebe predpisujejo toliko nepotrebnih antibiotikov. Se mora res vsako vnetje ušesa vašega otroka končati s tako agresivno terapijo?
Kaj so antibiotiki?
Antibiotik je kemijska spojina, ki povzroča smrt oziroma zavira rast mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in praživali. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, in ozkega spektra, ki delujejo na eno vrsto mikroorganizmov.
Antibiotike so uporabljali že pred tisočletji, prvi znanstveno opisani naravni antibiotik pa je penicilin, ki ga je leta 1928 'iznašel' Alexander Fleming. Deset let pozneje je bila že razvita metoda za njegovo množično proizvodnjo in prečiščevanje.
Naloga antibiotikov je, da ubijejo bakterije in mikrobe. Mikrobi pa imajo lahko pridobljeno ali podedovano odpornost proti določenim antibiotikom. Če velika količina antibiotikov kroži med populacijo, se jim mikrobi zelo hitro prilagodijo, posledično pa postanejo bolj odporni proti njim (rezistenca), zmanjša se učinkovitosti protimikrobnih snovi.
Zakaj antibiotiki vse pogosteje ne učinkujejo?
Za vas smo zbrali, kaj o jemanju antibiotikov pravijo slovenski lekarnarji.
Zaradi velike in v številnih primerih napačne uporabe antibiotikov – v prevelikih odmerkih, jemanje premalo časa (ko že mislimo, da smo zdravi, in prenehamo jemati zdravila), za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim sploh ne delujejo – so bakterije z leti postale odporne proti določenim antibiotikom.
Povečanje odpornosti bakterij je zlasti opazno v zadnjih šestih letih, znanstveniki pa v prihodnjih desetih letih žal ne pričakujejo novih učinkovin oziroma novih, še učinkovitejših antibiotikov.
Neskrbno uživanje antibiotikov ima lahko zelo hude posledice, saj se lahko zgodi, da bodo ljudje v prihodnje umirali zaradi bakterijskih okužb, ki jih zdaj še lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki. Vse več je bolnišničnih okužb, kar ogroža zlasti bolnike na intenzivni negi, bolnike ob presaditvi organov ter tiste z vsadki (na primer spodbujevalniki).
Na žalost se proti antibiotikom odporne bakterije pogosto pojavljajo tudi pri otrocih – ker ti dobijo največ antibiotikov, v povprečju kar en recept na leto, medtem ko izdajo za odrasle 0,7 recepta na leto.
V zadnjih desetih letih se je poraba antibiotikov pri nas sicer zmanjšala za 20 odstotkov, treba pa bi jo bilo zmanjšati še za dodatnih 10–20 odstotkov. Pri izdaji antibiotikov so razlike glede na območja v državi – največ jih izdajo v severovzhodnem delu Slovenije.
Predvsem otroci so tisti, ki pogosteje zbolevajo za okužbami in prejmejo tudi največ antibiotikov. Pogosto otrok, ki je začel obiskovati vrtec, v prvem letu dobi tudi do deset okužb dihal. Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je v letu 2008 izvedla projekt
Pravilna raba in varna uporaba antibiotikov pri otrocih ter z anketiranjem staršev ugotovila, da se ti v veliki meri zavedajo pomena pravilne in varne uporabe antibiotikov ter upoštevajo navodila o časovnih razmikih, trajanju zdravljenja in odmerjanju antibiotikov.
Kako uporabljati antibiotike?
Izjemno pomembno je, da dosledno upoštevamo navodila jemanja zdravil. Učinek delovanja lahko pričakujemo šele čez nekaj dni. Zdravnika je treba obiskati, če se stanje proti koncu zdravljenja ne izboljša. Zdravljenja z antibiotiki ne smemo prekiniti, če se stanje izboljša – tako kljub dobremu počutju del bakterij preživi; lahko razvijejo odpornost in se razširijo.
Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih jemljemo točno na uro. Prav tako je pomembno, da jih jemljemo glede na obrok hrane. Če jih moramo vzeti na prazen želodec, to pomeni eno uro pred hrano ali dve uri po njej. Jemanje zdravila s hrano pa lahko pomeni tik pred hrano, med to ali takoj po njej.
Navodila za jemanje so pri različnih antibiotikih različna. Nekatere antibiotike (na primer penicilin) je najbolje vzeti uro pred obrokom ali na tešče, saj bo takrat absorpcija najboljša. Drugi (na primer makrolidi) lahko povzročijo slabost, zato jih je priporočljivo zaužiti s hrano ali po jedi. Pri nekaterih pa moramo paziti tudi na možne interakcije z mlečnimi izdelki ali hrano, ki vsebuje veliko kalcija, železa ali cinka.
vir: Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
