10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Pravočasno prepoznajte znake revmatične bolezni

Pravočasno prepoznajte znake revmatične bolezni (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
17. 6. 2013

Revmatične bolezni so ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo svojega zdravnika. Med njimi vse pogosteje tudi otroci. Pri Društvu revmatikov Slovenije opozarjajo, da je poznavanje bolezni in aktivno sodelovanje ključnega pomena pri zdravljenju.

Pri zdravljenju revmatičnih bolezni je aktivno sodelovanje bolnika pravzaprav nujno – ta mora bolezen dobro poznati in vedeti, kaj so cilji zdravljenja.

Dobro poučen revmatik lahko namreč pomembno izboljša učinkovitost zdravljenja bolezni.

Sodobno zdravljenje revmatičnih bolezni temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni, čemur se nato prilagaja tudi intenzivnost zdravljenja. In ključno je zdravljenje do cilja, kar pomeni, da bolezen zdravimo do merljivega in dosegljivega cilja, ki si ga skupaj zastavita zdravnik in bolnik.

Odsotnost bolečine še ne pomeni ozdravitve!

Revmatiki se najpogosteje srečujejo z bolečinami in kar 80 odstotkov jih zmotno meni, da je bolezen obvladana, ko bolečina mine1. Vendar odsotnost bolečine še ne pomeni, da bolezen ni aktivna in ne napreduje, zato je pri zdravljenju treba upoštevati predvsem merljive parametre (denimo DAS28). Zdravnik in bolnik zato skupaj pripravita načrt zdravljenja oziroma obvladovanja bolezni.

Poznati morata cilje zdravljenja in spremljati napredek pri obvladovanju bolezni, saj le jasno zastavljen cilj bolniku omogoča aktivno sodelovanje.

Zdravniki revmatikom še svetujejo, naj po vsakem pregledu povprašajo po parametrih, ki določajo aktivnost bolezni. Tako bodo izvedeli, kako aktivna je bolezen in ali bo treba zdravljenje prilagoditi, da bo dosežen končni cilj.

V Sloveniji pa žal več kot polovica (54 odstotkov) obolelih z revmatoidnim artritisom še nima izdelanega načrta zdravljenja.

O revmatičnih boleznih

Revmatične bolezni so ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno okrog 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi boleznimi.

Vnetne revmatične bolezni so prizadele med 40.000 in 60.000 ljudi, hujše oblike bolezni pa beležimo pri okoli treh odstotkih prebivalcev. Bolezni se lahko pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, zbolevajo lahko že majhni otroci.

Revmatičnih bolezni je več kot sto, uvrščamo pa jih v pet velikih skupin:

  • vnetni revmatizem,
  • degenerativni revmatizem,
  • zunajsklepni revmatizem,
  • s kristali povzročena sklepna vnetja in
  • sistemske bolezni vezivnega tkiva.
O Društvu revmatikov Slovenije

V začetku junija je Društvo revmatikov Slovenije praznovalo že 30. obletnico svojega delovanja. Ustanovljeno leta 1983, danes združuje več kot 1.400 članov v trinajstih podružnicah po vsej Sloveniji.

Društvo revmatikov Slovenija, praznovanje 30. obletnice

S ciljem izboljšati kakovost življenja obolelih in invalidov v društvu iščejo rešitve za njihove socialne in zdravstvene težave. V ta namen izvajajo osem posebnih socialnovarstvenih programov, ki preprečujejo in blažijo posledice bolezni in pripomorejo k boljši vključenosti revmatikov v družbo, in še številne druge dejavnosti.

V društvu opozarjajo tudi na pomanjkanje zdravnikov specialistov, saj v Sloveniji vse revmatike zdravi okrog 20 revmatologov - to pomeni le 0,8 revmatologa na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno pod evropskim povprečjem (1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev).

Pomanjkanje specialistov se odraža predvsem v daljših čakalnih dobah na prvi pregled in posledično kasnejši diagnostiki in zdravljenju. V Sloveniji je namreč povprečno letno število pregledov pri specialistu revmatologu le 2,9 (v Srednji Evropi 4,5), od prvih znakov do prvega pregleda pri specialistu pa v povprečju mineta kar 2 leti (v Srednji Evropi 1,2 leti).

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo z UKC Ljubljana

Na dogodku je o ključnih ugotovitvah o revmatoidnem artritisu spregovoril tudi prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo z UKC Ljubljana.

»Po skromnih začetkih je društvo v tridesetih letih prehodilo pomembno razvojno pot. Naši programi, s katerimi učinkovito ugotavljamo potrebe revmatikov in jim nudimo ustrezno pomoč, so strokovno utemeljeni in nujni, saj z njimi dvigujemo kakovost življenja bolnikov in povečujemo neodvisnost invalidov,« je na dogodku poudaril predsednik Društva revmatikov Andrej Gregorčič.

»Med pomembnejšimi dejavnostmi društva je izobraževanje revmatikov, saj je po ugotovitvah stroke bolnik, ki je dobro poučen o svoji bolezni in pozna cilje zdravljenja, bolj motiviran za zdravljenje in tudi sam si v kar največji meri prizadeva za dolgoročno zmanjševanje posledic kronične bolezni.«

Več o društvu: www.revmatiki.si

1. Raziskava RA: Združeni za premagovanje – za boljše razumevanje revmatoidnega artritisa (Harris Interactive, 2013)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri