Prehrana brez ogljikovih hidratov ni ravno najbolj zdrava

12. 9. 2018 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Prehrana brez ogljikovih hidratov ni ravno najbolj zdrava (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Tudi pri nas ima taka vrsta prehrane veliko zagovornikov, ki pričajo o tem, da se kilogrami po opustitvi ogljikovih hidratov kar topijo. Vendar pa strokovnjaki svarijo, da lahko ta oblika prehrane privede tudi do prezgodnje smrti!

Zadnja ameriška študija, v kateri je sodelovalo 15.400 udeležencev, starih od 45 do 64 let, je ugotovila, da lahko ta oblika prehrane skrajšuje življenjsko dobo.

Udeleženci študije so izpolnili podrobne vprašalnike, najprej na začetku raziskovalnega procesa in nato še enkrat šest let pozneje. V vprašalniku so odgovarjali na vprašanja o prehranjevalnih navadah. Med drugim so zapisali količino živil in napitkov kot tudi velikosti porcij. S pomočjo podatkov so lahko znanstveniki ugotovili, iz katerih živil prihajajo ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine.

Nevarnost opuščanja ogljikovih hidratov

Presenetljiv rezultat: kdor je v svoji prehrani z ogljikovimi hidrati dnevno pokril manj kot 30 odstotkov vseh hranil, je imel po približno štirih letih manjšo pričakovano življenjsko dobo kot tisti testiranci, ki so zmerno uživali ogljikove hidrate (50 do 55 odstotkov dnevnih potreb po hranilih).

Zmerno uživanje ogljikovih hidratov za dolgo življenje

Tisti testiranci, ki so zmerno uživali ogljikove hidrate, so imeli najboljše rezultate glede dolgoživosti – tudi v primerjavi s tistimi, ki so zaužili veliko ogljikovih hidratov (več kot 65 odstotkov dnevne prehrane).

Primer: znanstveniki na podlagi podatkov ocenjujejo, da bi lahko današnji 50-letnik ob zmernem uživanju ogljikovih hidratov povprečno lahko živel še 33,1 leta, tisti, ki jih pojedo premalo, 29,1 leta in tisti, ki jih pojedo preveč, 32 let.

Zakaj je pomembno, od kod prihajajo naša hranila

Znanstveniki so dognali še eno: za življenjsko dobo je poleg tega pomembno, kako nadomestimo izpuščene ogljikove hidrate. Na splošno se priporoča povečano uživanje maščob in beljakovin, na primer teletine in svinjine. Za skupno življenjsko dobo je poleg tega pomembna tudi razlika, ali so beljakovine in maščobe živalskega ali rastlinskega izvora.

Avtorica študije dr. Sara Seidelmann za dolgoročno zdravo staranje priporoča nadomeščanje ogljikovih hidratov z rastlinskimi beljakovinami in maščobami.

Zdravi ogljikovi hidrati so naravna in nepredelana živila ter imajo nizek glikemični indeks. To pomeni, da nas nasitijo za dlje časa, telo lažje uporabi hranilne snovi iz takšnih živil, vse to pa preprečuje nalaganje maščobnih zalog v telesu. S prehranjevanjem s pretežno zdravimi ogljikovimi hidrati torej preventivno poskrbimo za zdravje in preprečimo kopičenje maščobnih blazinic. Živila s slabimi ogljikovimi hidrati pa imajo visok glikemični indeks, kar pomeni, da povzročijo hiter dvig ravni sladkorja v krvi, nasitijo nas za kratek čas, telo njihove energije ne porabi v celoti, zato se nalagajo v obliki nezaželenih maščobnih blazinic. Slabi ogljikovi hidrati so živila, ki so industrijsko in kemijsko predelana, zato se jim je treba čim bolj izogibati.

Fotografiji: Shutterstock

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"