10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

19. marec - Svetovni dan spanja

19. marec - Svetovni dan spanja (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
19. 3. 2010

Letošnji svetovni dan spanja Mednarodna zveza za medicino spanja (WASM) 19. marca obeležuje s sloganom » Z dobrim spanjem do zdravja«. Prvič 18. marca praznujemo tudi evropski dan narkolepsije, premalo prepoznane motnje spanja.

Bolnikov z narkolepsijo imamo pri nas prepoznanih okoli 40. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, prizadenejo tudi do tretjino ljudi.

Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20% celotne populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem (10% celotne populacije), do 10% starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju.

Nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanost, npr. narkolepsija, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju, imajo lahko zelo hude posledice. Prav zaspanost pri voznikih s pomanjkanjem spanja je vsako leto verjeten vzrok za več kot 100.000 nesreč, 71.000 poškodb in prek 1.500 smrti.

Družba Medis je na naslovu www.zaspan.si pripravila spletno stran o spanju in narkolepsiji in za obiskovalce pripravila interaktivni vprašalnik, ki ga je rešilo že več kot 1000 obiskovalcev.

Letošnji svetovni dan spanja Mednarodna zveza za medicino spanja (WASM) 19. marca obeležuje s sloganom » Z dobrim spanjem do zdravja«. Prvič 18. marca praznujemo tudi evropski dan narkolepsije, premalo prepoznane motnje spanja.

Bolnikov z narkolepsijo imamo pri nas prepoznanih okoli 40. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, prizadenejo tudi do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20% celotne populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem (10% celotne populacije), do 10% starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju.

Nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanost, npr. narkolepsija, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju, imajo lahko zelo hude posledice. Prav zaspanost pri voznikih s pomanjkanjem spanja je vsako leto verjeten vzrok za več kot 100.000 nesreč, 71.000 poškodb in prek 1.500 smrti.

Spanje ...

je pomemben fiziološki proces, tako za odraslega človeka kot za otroka. Pomanjkanje spanja pomembno vpliva na spoznave funkcije, čustveno in telesno zdravje. Porušenje našega naravnega ravnovesja med budnostjo in spanjem je pogost vzrok za utrujenost, zaspanost, raztresenost, glavobol in vrtoglavico.

Motnje spanja so povezane tudi s telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci. Največkrat se odražajo kot slab spanec ponoči, lahko pa se, prav nasprotno, kažejo kot izrazita dnevna zaspanost.

Dolgotrajne nezdravljene motnje spanja (npr. motnja dihanja med spanjem) lahko vodijo tudi v razvoj sladkorne bolezni, cerebro-vaskularnih bolezni in so lahko vzrok nenadne smrti med spanjem. Prav zato je mednarodni dan spanja poziv vsem, da se aktivno lotimo reševanja težav, povezanih z motnjami spanja.

»V Sloveniji žal epidemioloških študij motenj spanja nimamo. Glede na napotitve bolnikov v Ambulanto za motnje spanja in glede na število napisanih receptov za motnje spanja pa vemo, da so motnje spanja pri nas zelo pogoste. Vse prevečkrat bolniki dolga leta ostajajo neprepoznani in nezdravljeni. V specialistično obravnavo jih dobimo zelo pozno, ko so ponavadi že prisotne hude posledice nezdravljenih motenj spanja,« opisuje stanje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja Ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.

Nespečnost

Najpogostejša motnja spanja, ki jo obravnavajo osebni izbrani zdravniki, je nespečnost. Kljub dejstvu, da kar 66 % Evropejcev navaja težave s spanjem v zadnjih 12. mesecih, jih je zdravnika od teh obiskalo le 19 %. Več kot 60 % odraslih zdravnik nikdar ni povprašal o kakovosti njihovega spanja, manj kot 20 % pa jih je samih načelo pogovor o tem, kažejo raziskave.

Starši lahko pričnejo navajati otroka na ustrezno higieno spanja že takoj po rojstvu. Vzroki motenj spanja so pri otrocih namreč velikokrat neustrezne povezave s spanjem, pomanjkanje časovnih omejitev za spanje in neustrezna higiena spanja.

»Čim prej naj starši s svojimi dejanji naučijo otroka razlikovati dan od noči. Že zgodaj naj ga začnejo navajati na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Otroku naj uredijo ritual pred spanjem, ki bo za otroka predstavljal nek prijeten dogodek in mu naznanjal pot k spanju. Poskrbimo, da bo otrok spal v ustreznem spalnem okolju s primerno temperaturo, vlago in osvetljenostjo brez hrupa. Postelja naj ne bo prostor za igro in hranjenje, ampak naj bo namenjena izključno spanju,« o pomenu higiene spanja že v otroštvu poudarja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., vodja Ambulante za motnje spanja otrok na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljani.

Natančne razširjenosti motenj spanja pri otrocih v Sloveniji ne poznamo, saj so le-te velikokrat neprepoznane. Po podatkih iz tujine naj bi imelo težave s spanjem kar 10-30 % vseh otrok.

Narkolepsija

Ta sicer redka bolezen motenj spanja, je v Sloveniji kljub značilnim simptomom še zmeraj redko in prepozno diagnosticirana. Od prvega simptoma do ustreznega zdravljenja pogosto preteče tudi 5 let ali več. Prvi simptom narkolepsije je običajno prekomerna dnevna zaspanost. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, najpogosteje v dobi odraščanja ali zgodnji odrasli dobi, nekje med 15. in 30. letom.

Prizadene 50:100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa imamo le nekaj čez 40 prepoznanih narkoleptikov. Kljub zdravljenju simptomov je bolezen v celoti neozdravljiva in traja vse življenje. Bolniki imajo tudi v Sloveniji na voljo zdravilo natrijev oksibat, prvo in edino zdravilo za zdravljenje vseh glavnih simptomov narkolepsije s katapleksijo pri odraslih bolnikih.

Interaktivni vprašalnik

Družba Medis je na naslovu www.zaspan.si pripravila spletno stran o spanju in narkolepsiji in za obiskovalce pripravila interaktivni vprašalnik, ki ga je rešilo že več kot 1000 obiskovalcev.

Skoraj 500 obiskovalcev je glede na podane odgovore pri sebi prepoznalo simptome prekomerne dnevne zaspanosti. Glavni namen spletne strani je povečanje zavedanja o narkolepsiji, tej hudi motnji spanja, ki jo lahko zdravimo z zdravili.

Osebni zdravnik naj bolnika s sumom na narkolepsijo napoti k specialistu nevrologu-somnologu v Ambulanto za motnje spanja, ki je organizirana na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri