Bolnikovo doživljanje raka glave in vratu

12. 7. 2011
Deli

V Sloveniji za rakom glave in vratu zboli okoli 450 ljudi na leto, trikrat pogosteje zbolevajo moški po 50. letu. Pri obeh spolih je najpogosteje vzrok za nastanek tega raka tobak (kajenje cigaret, cigar in pip, žvečenje tobaka in njuhanje). Tveganje za nastanek raka glave in grla je pri kadilcih kar za šestkrat večje kot pri nekadilcih.

Ivan Košak, predsednik Društva laringektomiranih Slovenije, je bil dolga leta kadilec, dobil je hripav glas in odločil se je za specialistični pregled, ki je pokazal raka.

“Nimam povsem tipične zgodbe, ker sem nehal kaditi 13 let pred operacijo. Po specialističnem pregledu na kliniki so me poslali v zdravstveni dom, kjer sem dobil tri inhalacije. Bil pa sem tudi precej v stresu, ker sem menjal službo. Po pol leta sem šel spet k specialistu, ki je hripavost pojasnil z mojim koleričnim temperamentom, in mi svetoval, naj opravim govorne vaje. Opozarjam vse, ki so po treh tednih zdravljenja z antibiotiki še vedno hripavi, da zahtevajo pregled pri specialistu. Morda sploh ni nujno, da je to znak raka, mogoče gre samo za benigne tvorbe na glasilkah, a žal se vse prepogosto dogaja, da poskušajo hripavost pozdraviti kar osebni zdravniki z različnimi kombinacijami antibiotikov in drugih zdravil, in ko tak bolnik pride do specialista, je rak že precej razširjen. Zato še enkrat poudarjam, če ste dalj časa hripavi in antibiotiki ne pomagajo, zahtevajte specialista. Še posebej velja to za ljudi, ki delajo v prašnem okolju, v tekstilnih tovarnah, opekarnah, apnenicah ...”

Z rakom na grlu se je borila tudi Marija Tomšič, ki so ji prav tako odstranili grlo.

“Nisem značilen primer, bolezen me je ujela v srednjih letih, pred 15 leti. Nisem kadila, nisem uživala alkoholnih pijač, sem pa deset let delala v pisarni s tremi kadilkami. Moja bolezen se je začela z močnim prehladom, kot pljučnica, in vse me je bolelo. Ko je po tednu dni bolezen izzvenela, so ostali hripavost, kašelj in slabo počutje. Nekaj časa sem čakala, ali bo prešlo, in ker ni, se je začela kalvarija. Hodila sem na preglede, pa ni bilo nikjer nič posebnega, vsi izvidi so bili zgledni. Zdravnica me je tolažila, da bo bolje, pa ni bilo, saj se je hripavost poslabševala. Potem se je pokazal tumor pod levo glasilko, in ko sem prišla k zdravniku, sem z njim barantala, da me ne bi operirali. Bil je vztrajen, da ne pride v poštev nič drugega kot operacija. Tako sem ostala brez grla in še brez glasu. Potrebovala sem kar leto dni, da sem se spravila v kolikor toliko spodobno stanje ... Od tega je 15 let. Takoj po operaciji sem se včlanila v Društvo laringektomiranih Slovenije, kjer delujem že skoraj 15 let in spodbujam nove sotrpine, ki gredo skozi podobno kalvarijo. Z voljo in vztrajnostjo je mogoče preživeti in živeti kar v redu življenje.

Več informacij najdete na spletni strani Društva laringektomiranih Slovenije www.dls-slo.si

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"