Le nekaj milimetrov velike živalce lahko povzročijo hude bolezni - virusni klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. In zakaj o klopu govorimo zdaj, ko so te majhne pršice neaktivne in je za to, da bi se klop pritrdil na gostiteljevo kožo, malo možnosti?
Ker je zimski najprimernejši čas za osnovno cepljenje!
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Bolezen ni nalezljiva, ker virus ne prehaja s človeka na človeka.
Bolezen, ki poteka v dveh fazah:
- Prva faza se začne približno po šest- do 14-dnevni inkubaciji po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. V tem obdobju se pojavijo znaki, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Ta faza navadno traja do šest dni. Sledi interval izboljšanja, ki lahko traja do dva tedna in loči obe fazi. V tem obdobju so bolniki praviloma brez težav ali pa se pojavljajo blagi glavoboli.
- Druga faza se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Pojavijo se lahko hudi glavoboli, bruhanje, otrdelost vratu, težave z mišljenjem in koncentracijo, tresenje prstov in jezika, včasih celo motnje zavesti in ohromelost. Bolezen je smrtna za en odstotek obolelih v Evropi, pri petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, pri več kot dveh tretjinah bolnikov pa bolezen pusti posledice: glavobol, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana zmožnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.
Razmeroma velik delež klopov po vsej državi (izvzet je pas ob obali) je okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa.
V Sloveniji je najbolj razširjen klop vrste Ixodes ricinus, ki lahko z ugrizom prenaša klopni meningoencefalitis. Okužbo s to boleznijo, ki se z živali prenaša na človeka in pri čemer je žival rezervoar okužbe, človek pa le naključni gostitelj, povzroča virus iz družine Flavoviridae.
Vsi klopi niso okuženi in tudi vsak vbod okuženega klopa ne pomeni okužbe gostitelja. Klop se lahko z virusom klopnega meningoencefalitisa okuži na vseh razvojnih stopnjah, saj se lahko okužen že izleže in okužen ostane vse življenje.
Klop gostitelja prepozna s svojimi čutili. Ko prileze na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda ne čutimo, saj ima slina klopa anestetičen učinek.
Najučinkovitejša zaščita - preventivno cepljenje
Cepivo je varno in učinkovito, cepijo se lahko tudi otroci, starejši od enega leta. Priporočljivo je za vse, ki se gibljejo v naravi ali bivajo na območjih, kjer je okužba najbolj razširjena, še posebej pa je priporočljivo za otroke, ki se zaradi šolskih obveznosti zadržujejo v naravi.
V rednem programu cepljenja je cepljenje obvezno za vse poklicne skupine, dijake in študente, ki so pri delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je smiselno za zaščito zdravja.
V Sloveniji se cepljenje izvaja vse od leta 1986, opravi pa se z mrtvim cepivom s tremi odmerki:
- Prvi odmerek: PRIPOROČLJIVO V HLADNIH MESECIH.
- Drugi odmerek: 1–3 mesece po prvem odmerku.
- Tretji odmerek: 9–12 mesecev po drugem odmerku.
Za vzdrževanje zaščite je treba prvi poživitveni odmerek opraviti po treh letih, vse naslednje pa po petih. Po 60. letu starosti se priporoča poživitveni odmerek na tri leta. Cepljenje je še bolj pomembno zato, ker za bolezen ni specifičnega zdravila!
Pomembna je zaščitna raven protiteles! Če se ne cepimo v zimskih mesecih, kot se to priporoča, je možno cepljenje vse leto, vendar je takrat shema cepljenja nekoliko drugačna (hitra shema). Če se vbod klopa zgodi znotraj cepilnega obdobja, prejeti odmerki ne izključijo možnosti pojava bolezni.
Osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis in je bilo to potrjeno s serološkimi preiskavami, so zaščitene proti bolezni in ne potrebujejo cepljenja.
Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, saj je bolezen povezana z aktivnostjo klopov. Največja možnost okužbe v Sloveniji je od maja do oktobra. Prvi primeri se lahko pojavijo že marca, največ jih je v toplih poletnih mesecih, od junija do avgusta, ko je aktivnost prenašalcev in gostiteljev največja. Okužbe v zimskih mesecih so redke, pogostost lahko povečajo mile zime in vlažne pomladi, zato so zimski meseci najprimernejši za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, saj se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred povečano aktivnostjo klopov.
Stranski učinki:
Po vsakem cepljenju je treba počakati 20 minut zaradi možne alergične reakcije. Pozneje se lahko pojavijo lokalni (rdečina, oteklina) in splošni neželeni učinki (vročina, glavobol, bolečine v mišicah). Večinoma se pojavijo redko in so blagi.
Kontraindikacije za cepljenje:
- akutna vročinska stanja,
- alergija na sestavine cepiva,
- alergija na jajčne beljakovine,
- varnost cepiva med nosečnostjo in dojenjem ni bila ugotovljena v kliničnih poskusih, zato cepljenje v teh obdobjih odsvetujemo,
- pri osebah z avtoimunskimi boleznimi ali sumom na tako bolezen se zdravniki individualno odločajo za cepljenje ali proti njemu.
Slovenija velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po pojavljanju bolezni uvršča na tretje mesto med evropskimi državami. Precepljenih v Sloveniji je le približno 10 odstotkov, v sosednji Avstriji pa je vsaj en odmerek cepiva prejelo več kot 80 odstotkov prebivalstva.
Pomembno je ozaveščanje posameznikov o nevarnosti te bolezni in spodbujanje k cepljenju, saj je to najučinkovitejša zaščita.
Boštjan Gosnik, dr. med.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
