depresija-najstniki-profimedia

Kot duševne motnje označujemo vse bolezni, ki spremenijo mišljenje, čustvovanje, vedenje ter vplivajo na zmožnost zaznavanja. Pogosto prizadenejo tudi spomin. Nezmožnost prepozavanja simptomov depresije lahko močno ogrozi zdravje in s tem tudi prihodnost otrok in adolescentov. Preberite Petrino zgodbo.

Petra je v mladosti pogosto izkusila probleme z dihanjem; s kratko sapo in nenehnim občutkom anksioznosti, ki jih ni znal nihče razložiti. Diagnosticirali so jo z  astmo, vendar problemi tudi po ustreznem zdravljenju za astmatike niso izginili. Občutek panike je bil njen stalni spremljevalec.

»Zdravniki niso vedeli, kaj točno je z mano narobe in kako naj mi pomagajo. Morda sem bila delno kriva sama, saj nisem našla pravih besed, s katerimi bi opisala, kaj se mi dogaja. V šoli sem kljub temu čudnemu stanju dobro shajala, zato moje težave niso jemali preveč resno,« pove Petra.

Nekatere duševne motnje, kot so anksioznost in depresija, je včasih težko identificirati. Za tiste mlade, ki imajo lažjo obliko motnje, je postavljanje diagnoze izziv. Psihiater Peter Jenson razkriva, da se lahko začne postavljanje diagnoze in posledično ustrezno zdravljenje šele, ko oziroma če starši opazijo spremembe v počutju in vedenju svojega otroka ali mladostnika, saj le-ti ponavadi nimajo ustreznega znanja niti samozavesti, da bi svoje stanje oznanjali pred drugimi ali ga prepoznali kot težavo, ki potrebuje medicinsko obravnavo.

Petra se je od otroških let dalje ves čas počutila utrujeno. Ta občutek jo je spremljal pri vseh šolskih obveznostih in pri vsakodnevnih aktivnostih: »Bila sem dobra učenka, družila sem se s prijatelji, hodila sem na plesne vaje in se učila tujih jezikov – v tem oziru sem bila povsem običajna najstnica. Malokdo pa je vedel, da sem se ob vseh teh aktivnostih ves čas borila sama s seboj. Da sem morala kar naprej premagovati občutek nekakšne megle v možganih, ki mi je preprečevala, da bi se lahko normalno skoncentrirala.«

Če pogledamo Petrin primer, lahko sklepamo, da večina otrok in najstnikov ne ve, kdaj je njihovo duševno zdravje ogroženo. Pogosto mislijo, da so samo preobremenjeni, utrujeni ali da imajo pač pesimistično obdobje, kar je v puberteti do neke mere norlamo. Vendar vsi našteti simptomi lahko onemogočijo normalno delovanje mladega človeka; zmanjšajo njihovo kreativnost in potencial.

Petra se je pogosto počutila razdraženo. »Vpila sem na starše zaradi malenkosti. Mama je rekla, da sem tipična najstnica. Nobena od naju ni pomislila, da gre za večji problem.«

Pri šestnajstih se je naveličala živeti z nenehnim slabim počutjem in je vzela stvari v svoje roke. Internet jo je pripeljal do zanimivih odkritij. Raziskovanje pojma utrujenosti jo je pripeljalo do soočanja s simptomi depresivnosti. »Pisalo je, da se ljudje z depresijo pogosto počutijo brezizhodno, da jih preganjajo negativne misli in imajo težave s koncentracijo. Postalo mi je jasno, da sem ena izmed teh ljudi. Ko sem za svoje stanje končno našla primerno besedo, sem šla nazaj k zdravniku …«

Petra je svoje občutke, dokler se je dalo, prikrivala. Leta in leta je trpela, ker je mislila, da je njeno počutje normalno: »vsak je kdaj brez sape, vsak se kdaj počuti malo prazno.«

Distimija - prikrita depresija

Takšni prikriti depresiji rečemo distimija in je v svojem bistvu blažja oblika depresije. Pogosto se začne že v otroštvu. Morda nikoli ne preraste v hujšo obliko depresije, lahko pa povzroči številne nevšečnosti.

  • Raziskave zadnjih 6 let kažejo, da 75% primerov bolnikov z distimijo kasneje sooča z depresijo, ki je potrebna zdravljenja. Včasih s tableti, včasih z drugimi - naravnimi metodami
  • Študija iz Duke University razkriva, da le 50% najstnikov, ki imajo distimijo, prejme ustrezno zdravljenje.

Preberite še: Kako zdravijo mačke

Petra spodbuja vse mlade, ki imajo podobne težave, da o njih spregovorijo, saj sama ne ve, kaj bi bilo z njo, če se ne bi zdravila.

Dandanes se veliko dela na opravljanju stigme, ki pritiče mentalnim boleznim in Petrina zgodba je lahko vsem v navdih, da poiščejo ustrezno metodo zdravljenja, če se jim zdi, da jih duševna motnja ovira pri načinu življenja, ki si ga želijo.  

Preberite še:

Depresija, ki jo spregleda celo marsikateri psiholog

Česa si tisti, ki trpijo za depresijo ali za tesnobo res ne želijo slišati 

Kako se počutijo ljudje, ki trpijo za hudo obliko depresije

VH

Vir: Psychology Today

Foto: Profimedia

Sorodni članki

Distimija - prikrita depresija

Morda trpite za obliko depresije, ki je poznana manj kot 30 let in prizadene ljudi, ki imajo na videz vse, a se še vedno počutijo tako, kot da ne bi imeli ničesar.

15 znakov, da trpite za anksioznostjo in kako si pomagati

Kar 40% ljudi po celem svetu trpi za tovrstno duševno motnjo, ki se lahko razvije kadarkoli v življenju, samo 36% ljudi pa se odloči za ukrepanje v…

Z rekreacijo proti depresivnosti

Že dolgo je znano, da redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na naše zdravje in znižuje tveganja za različna somatska obolenja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in številne…

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri