Hormoni in stres - vzrok bolečih prsi

10. 1. 2011
Deli
Poznamo dve obliki neciklične bolečine v dojkah, in sicer pravo bolečino v dojki, ki je posledica dogajanja v dojki, ter bolečino, ki jo čutimo v dojki, vendar je posledica dogajanja v drugih tkivih.

Včasih so mastopatijo šteli za bolezen, danes pa ima že vsaka ženska spremembe v tkivu in prsnih žlezah. Najboljša preventiva proti bolečinam so čaji in zeliščne kreme.

Anatomija dojke

Dojka je parna žleza, ki leži na veliki prsni mišici med 3. in 6. rebrom. Dojka je zelo ožiljen in dobro prekrvavljen organ. Krvne žile so mrežasto razvejene in skoncentrirane v smeri prsne bradavice. Ob prehodu krvne plazme iz krvnih žil v tkivo nastaja limfa. Z njo se produkti presnove in povzročitelji bolezni prenašajo iz telesnih tkiv. Limfa odteka v regionalne bezgavke v pazduho in naprej v podključnično ter nadključnično kotanjo. Limfnih vozlov pri zdravih ljudeh ni mogoče tipati. Ob vnetju limfni vozli otečejo in postanejo občutljivi za dotik ali celo boleči.

Delež maščobe med žleznim in veznim tkivom dojke je različen. Delež in razporeditev maščobnega tkiva določata velikost in obliko dojke. Sestava prsnega tkiva pa je odvisna še od življenjskega obdobja. Na dojke vplivajo tudi hormonske spremembe. Med menstruacijo se na primer povečata prekrvitev dojk in kopičenje tekočine. Nekatere ženske to občutijo kot neprijetno napetost, ki pa izgine po nekaj dneh.

V puberteti se začnejo razvijati mlečni vodi in do 20. leta nastane že del žleznih režnjev. Dojka je v tem obdobju sestavljena predvsem iz veznega tkiva.

Pri 30-letni ženski je telo žleze popolnoma razvito in del veznega tkiva nadomesti maščobno tkivo. V menopavzi se spet tvorijo žlezni režnji ter vezno in maščobno tkivo.

Mastopatija ni nevaren pojav, lahko pa je boleč. Vsaka sprememba v dojki ni znamenje bolezni. Dojke se spreminjajo tudi med vsakim menstrualnim ciklusom. Vozličavost je posledica sprememb v žleznih delih dojke oziroma v tistem delu dojke, kjer je največ žleznega tkiva. Nujno pa je treba k zdravniku, če opazite zatrdlino v dojki, izcedek iz bradavice, ugreznjene bradavice, oteklino ali rdečino.

V kakšno oporo so v resnici ženski modrčki?

V raziskavi, ki so jo leta 1991 opravili na Japonskem, so pol leta opazovali 11 žensk, starih od 22 do 39 let, ki so tri mesece nosile modrček, tri mesece pa so svoje prsi pustile 'na svobodi'. Ugotovili so, da so se ženskam, ko so nosile modrček, prsi bolj povesile. Leta 2003 so v Franciji izvedli podobno raziskavo, v kateri je 250 športnic prenehalo nositi oporo. Vsakih šest tednov so opravljali preverjanja z vprašalniki in merjenji. V prvih šestih tednih je večina žensk čutila precejšnje nelagodje, vendar se je do konca eksperimenta to povsem spremenilo. Kar 88 odstotkov sodelujočih žensk je ob koncu poskusa čutilo večje udobje, ko niso nosile modrčka.

Raziskovalci pravijo, da so se tistim, ki ga niso imele, prsi manj povesile oziroma so se učvrstile. Modrček je torej le umetna podpora in le navidezno zavira povešenost prsi.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"