Dobra novica: obstajajo živila, ki nam pomagajo, da premagamo depresijo in obdržimo vitko linijo. Ta sicer nimajo tako spektakularnega učinka kot sladkarije, ampak nutricionisti menijo, da so veliko boljša, saj vsebujejo tudi vitamine, minerale in oligoelemente, ki dvigujejo razpoloženje in pospešujejo presnovo. Predstavljamo vam gurmanski izbor živil, ki jih lahko v svoj jedilnik vključite kadarkoli in kolikor želite.
Banane
Ali veste, da jim Avstralci pravijo sadje za dobro voljo? Banane so polne dopamina, viteza, ki služi našemu zadovoljstvu. Vplivajo tudi na našo vitalnost in motivacijo ter uravnavajo in preprečujejo hipoglikemijo, medtem ko je aminokislina triptofan mama serotonina, ki skrbi za dobro voljo in spanec.
Sveži siri
Kozji sir, feta, rikota in mocarela so bogati z laktoserumom in tako tudi s triptofanom, ključnim dejavnikom pri proizvodnji dobrega starega serotonina. Nenadomestljivo serotoninsko mešanico ustvarijo skupaj s figovo marmelado. Siri so prav tako polni vitamina B12, čigar pomanjkanje je dežurni krivec za slabo razpoloženje in slab spomin.
Orehi
Bogati so s 'protidepresivnima' magnezijem in manganom ter prebogati z antioksidanti, lovci na proste radikale, ki se aktivirajo, kadar smo pod stresom. Vitamin B krepi imunski sistem in uravnoveša živčnega, melatonin pa ob koncu dneva poskrbi za naš miren spanec.
Puranje meso
Tako kot piščančje je bogato s tritofanom, ki nam pomaga, da čim lažje zaspimo, poleg tega je to meso tudi nizkokalorično.
Leča
Leča ima nizek glikemičen indeks in tako stabilizira raven sladkorja v krvi ter s tem preprečuje hipoglikemijo in z njo povezano utrujenost (simptomi so lahko zelo podobni tistim, ko smo v depresiji). Magnezij in vitamini skupine B nadzirajo živčni sistem.
Kvinoja
Blagodejno delovanje te žitarice so odkrili že Inki. Kvinoja vsebuje mangan in baker (zbogom, prosti radikali), njen nizek glikemični indeks pa preprečuje določene oblike depresije.
Šitaki
Azijska goba, ki je že pravi hit, vsebuje polisaharid lentinan, močan stimulator imunskega sistema, in antioksidanta selen in baker, neumorna borca proti stresu; vitamin B5 pa uravnoveša prenos nevronov in raven stresnega hormona kortizola. Poskusite jo v juhah ali le posoljeno, pripravljeno v voku.
Pšenični kalčki
Z njimi posujte solato, dodajte jih v zelenjavni frape ali jogurt in dobili boste dozo vitamina E, ki je izvrsten antioksidant. V pšeničnih kalčkih je tudi vsa moč vitaminov skupine B (B1, B2, B3, B6), ki so nenadomestljivi za naše nevrone. Zanesljivi magnezij uravnava živčni sistem in dobesedno miri živce.
Špinača
Popaj je vedel, kaj dela. Vitamina A in C sta močna antioksidanta, orodji za odpravljanje poškodb, pridobljenih s stresom. Listje špinače je polno vitaminov za dobro počutje B6, B9 in B12, zato blaži duševno bolečino in je večkratno koristen za možgane. Magnezij in folna kislina sta odlična regulatorja za tek in spanec.
Modra riba in alge
Bogate z maščobnimi kislinami omega 3, losos, skuša, bela tuna, inčuni in sardine krepijo naše možgane in srce. Zelena alga wakame je milijarderka, kar zadeva vitamin B5, in milijonarka, kar zadeva vitamine A, C, in B2, pa tudi z oligoelementi ne zaostaja za drugimi morskimi plodovi. Tukaj so potem še minerali: baker (antioksidant), mangan, železo, magnezij. Dajte jim priložnost.
Ginseng
Nutricionisti in fitoterapevti menijo, da je prav ginseng najpomembnejši 'vezni igralec', ki skrbi za samouravnavanje organizma. Zelo pomemben je za hormonski sistem in nadledvično žlezo, ki omogoča izolacijo hormonov stresa, se bori proti utrujenosti in slabi zbranosti. Uživamo ga kot čaj, kapsule ali v prahu.
Čokolada
Vemo, da spodbudi proizvodnjo prinašalca sreče endorfina. Da je bogata z magnezijem in feniletilaminom, protidepresivnim hormonom. Vemo pa tudi, da redi zaradi velike vsebnosti sladkorja in maščob. A ne nujno, saj obstaja čokolada z uravnoteženo sestavo. In ne mislimo le črne čokolade, takšna je lahko tudi mlečna različica.
550 kcal na 100 gramov čokolade 'pripada' kakavu oziroma kakavovemu maslu in sladkorju. Več kot je kakava, manj je sladkorja, vendar je obenem v takšni čokoladi tudi več maščobe.
10 gramov čokolade s 74 odstotki kakava je torej enako čajni žlici olja, količina olja pa se prepolovi, če je kakava 40 odstotkov. Če torej želite obdržati vitko linijo, upoštevajte enačbo: 20 g čokolade = 1 jušna žlica olja = 25 g sira.
Kar zadeva sladkor, ga v čokoladi ni nič več kot v nekaterih vrstah sadja: 20 g čokolade = 10 g sladkorja = 70 g češenj. Torej? Čokolada je lahko polnovredna članica uravnotežene prehrane, če pazite na količino (20 gramov na dan) in kakovost.
Dovoljeni so tudi čokoladni kolački, vendar pod naslednjimi pogoji:
1. Ko jih pripravljate, ne dodajajte sladkorja in maščobe, saj ju je povsem dovolj v čokoladi.
2. Maslo nadomestite z bolj zdravimi in okusnimi maščobami: nasekani mandlji in indijski oreščki so bogati z zdravimi olji.
3. Uporabljajte domača jajca, saj so veliko bolj bogata z maščobnimi kislinami omega 3. Beljak stepajte ročno, čim bolj počasi.
4. Uporabljajte polnozrnato pšenično moko.
5. Sladkor nadomestite s fruktozo, medom ali naravnim sladilom (na primer javorjevim sirupom).
6. Kolačke pecite pri nižji temperaturi, in sicer od 150 do 160 stopinj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
