10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Demenca - se ji lahko izognemo?

Demenca - se ji lahko izognemo? (foto: Profimedia) Profimedia
15. 7. 2014

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja.

Število obolelih narašča z njihovo starostjo, zato bi lahko rekli, da je demenca bolezen starosti. Po dostopnih podatkih naj bi pred dopolnjenim 65. letom za demenco obolel 1 odstotek prebivalstva, po 65. letu pa ta odstotek strmo narašča. Po 90. letu naj bi imelo demenco skoraj 60 odstotkov ljudi.

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc, vzrok za nastanek pa še do danes ni popolnoma pojasnjen. Znano je sicer, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, zaradi njihovega kopičenja senilnih pa odmirajo živčne celice.

Mnenja so deljena tudi o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni. Iz nekaterih raziskav izhaja, da ima samo odstotek bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko iz drugih, da je takih bolnikov 5 odstotkov.

Demenca z Lewijevimi telesci je z 15- do 25-odstotno pogostnostjo na drugem mestu med vzroki za demenco. Je nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Bolezen se začne bodisi z znaki, podobnimi Alzheimerjevi (spominske motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov in mišljenja, povečan mišični tonus, manj izrazita obrazna mimika). Kmalu se pokažejo še drugi bolezenski znaki. Običajno se zgodaj pojavijo prividi, lahko tudi prisluhi.

Ena od pogostejših oblik je tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb žilnega sistema. Bolniki s to obliko demence imajo povišan krvni pritisk, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja.

Dementnega bolnika najprej pregleda osebni zdravnik, ki mu, če diagnozo potrdi, napiše tudi napotnico za specialista (nevrolog ali psihiater).

Kot pri veliko drugih boleznih je tudi tu zelo pomembna zgodnja diagnoza, saj so takrat tudi zdravila bolj učinkovita. Sicer bolezni ne zmorejo pozdraviti, upočasnijo pa lahko njeno napredovanje in nekoliko ublažijo simptome.

Prvi znaki

Bolezen se začne kazati v izgubi kratkoročnega spomina in zmožnosti orientacije. Bolnik kar naenkrat ne ve več, kaj je delal pred eno uro, ne znajde se več v svoji okolici ali naenkrat ne ve več, katerega datuma smo, otežena pa je tudi sposobnost besednega izražanja.

Psihične težave se lahko pokažejo že v začetni fazi bolezni, največkrat pa nastopijo nekoliko pozneje. Bolniki se osebnostno spremenijo, opešajo pa tudi telesno, zato vedno bolj potrebujejo pomoč pri opravljanju najbolj osnovnih življenjskih funkcij.

Nekaj napotkov za sorodnike

Bolezen močno vpliva na življenje družinskih članov in zahteva veliko mero potrpežljivosti.

Pozornost in veliko ljubezni sta še vedno najboljši recept za premagovanje bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba dobesedno oddaljuje od nas.

Veliko razumevanja in podpore pa potrebujejo tudi svojci, ki skrbijo za bolnika.

Kako se ji izognemo

Čisto normalno je, če se starejši ljudje včasih ne morejo takoj spomniti določenega podatka (npr. določenega dogodka ali pa imena) in jim to uspe šele po krajšem premisleku. V tem primeru gre za normalno pešanje spominskih funkcij, ki niso tako zelo redke niti med mlajšo populacijo. Tovrstne motnje so bolj prehodnega značaja.

Kljub vsemu pa velja, da niti v starosti ne smemo pozabiti na čim večjo psihično in telesno dejavnost. Kar nekaj raziskav kaže, da lahko intelektualno delo nekoliko zadrži oz. odloži pojav demence.

Tudi prehranjevati se je treba uravnoteženo, prehrana pa mora biti bogata z vitamini in minerali. Priporočeno je izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

Poskusite slediti nekaterim najbolj osnovnim napotkom:
  1. Izogibajte se nenadnim spremembam vsakodnevne rutine.
  2. Poskusite ostati mirni in potrpežljivi.
  3. Izogibajte se temu, da bi obolelega preveč nadzirali.
  4. Z obolelo osebo ne ravnajte kot z otrokom.
  5. Ohranite določeno distanco in smisel za humor.

S telovadbo proti Alzheimerjevi bolezni

Izsledki so pokazali, da lahko kronično pomanjkanje krvnega sladkorja v možganih povzroči Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed načinov, kako preprečiti to bolezen, je tudi telovadba.

Raziskava, opravljena na človeških in mišjih možganih, je pokazala, da pomanjkanje dotoka krvi v možgane oropa zaloge energije, kar povzroči nastanek lepljivih strdkov proteinov, za katere znanstveniki menijo, da so odgovorni za nastanek bolezni.

Odkritje bi lahko vodilo k strategijam, kot so telovadba, zmanjševanje holesterola in obvladovanje krvnega pritiska, ki bi zaustavile razvoj Alzheimerjeve bolezni, so povedali znanstveniki z medicinske fakultete v Čikagu.

"To je pomembna ugotovitev. Izboljšanje pretoka krvi v možgane je res lahko učinkovit terapevtski pristop k preprečevanju Alzheimerjeve bolezni, " je povedal vodja raziskave Robert Vassar. "Če ljudje začnejo dovolj zgodaj, se lahko izognejo bolezni. "

Alzheimerjeva bolezen, ki je za zdaj neozdravljiva, je najpogostejša vrsta demence med starejšimi ljudmi. Bolezen vpliva na predele možganov, ki nadzirajo mišljenje, spomin in govor.

Značke: dmenca zdravje

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri