To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Kaj je v ozadju kroničnih glavobolov

Kaj je v ozadju kroničnih glavobolov (foto: Profimedia) Profimedia
7. 8. 2011

Za glavobolom občasno trpi kar 70 odstotkov, kronično pa 10 odstotkov populacije v industrializiranih državah.

Pri ponavljajočih se glavobolih bolečina skoraj vedno posredno prizadene tudi posameznikove bližnje odnose, socialne stike, delovne odgovornosti pa tudi opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Zaradi nenehnih bolečin, za katere se zdi, da jim ni videti konca, se vzporedno običajno pojavi tudi depresija.

Čeprav je v približno desetih odstotkih vzrok glavobolov lahko organski, pa se kljub temu večinoma pojavljajo pri duševnih boleznih in psihičnih reakcijah na stresne dogodke.

Večina jih težave rešuje s protibolečinskimi zdravili, s katerimi blažijo le simptome, vzrok pa ostaja in kot neizčrpen vrelec vedno znova povzroči, da na dan privre bolečina. Poleg tega dolgoročno fizična in psihična odvisnost od zdravil zmanjšuje občutek nadzora nad lastnim življenjem.

Prav to je razlog, zaradi katerega se pogosto pojavita tudi obup in depresija, ki vodita v začaran krog odvisnosti od dodatnih zdravil, kot so antidepresivi in anksiolitiki.

Mešanje določenih protibolečinskih zdravil z antidepresivi in anskiolitiki pa je lahko zelo nevarno, zato se moramo predhodno vedno posvetovati z zdravnikom. Prav koktajl antidepresivov, anksiolitikov in protibolečinskih tablet je povzročil smrt ameriškega igralca Heatha Ledgerja.

"Vzrok za nastanek kroničnih glavobolov najpogosteje leži v naši duševnosti. "

Zato je najbolje, da se spopademo s temeljnim vzrokom, psihičnimi travmami, da omejimo dnevni stres ali razvijemo konstruktivnejše metode spoprijemanja s stresom. Rezultati takega spopada prinesejo več kot le življenje brez fizične bolečine, povečata se občutek nadzora in samopodoba, s tem pa seveda kakovost življenja.

Pri glavobolih, predvsem tenzičnih in migrenskih, je v ozadju navadno anksioznost ali temeljna bojazen, ki obarvata način spopadanja s problemi in življenjskimi situacijami. Bojazen največkrat ni realen odziv na situacijo, saj jo v resnici povzročajo nezavedni konflikti, nastali že zgodaj v otroštvu.

Energijo sprošča prek bojazni, posledično glavobola. Vzrok za glavobol so tudi potlačene reakcije na travmo, ki jo nekdo potlači s čustvi, ki so takrat nastala, saj velikokrat ni opremljen s psihičnimi mehanizmi soočanja s tako hudo situacijo. Zaradi tega v ZDA ob hudih nesrečah ali zlorabah tudi odraslim posameznikom poleg zdravniške pomoči nudijo tudi psihično, saj s pomočjo strokovnjaka učinkoviteje predelamo določene izredno stresne situacije.

Čustva neugodja, sovraštva in jeze, ki so za zavestni del naše duševnosti nesprejemljiva ali travmatična, bodo sicer našla drug kanal sprostitve, pogosto je to tudi glavobol. V psihologiji procesu pravimo psihosomatika. Zato se psihologija bolj kot na odpravljanje posledic, bolečine, osredotoča na odpravljanje vzroka, nezavednih travm in konfliktov na eni strani in vzpostavljanje primernih mehanizmov predelave konfliktov na drugi strani.

Tisti, ki trpijo za glavoboli, so običajno nadpovprečno inteligentni. Anksioznost, pretirana ambicioznost, želja po prevladovanju ter perfekcionizem pa se velikokrat dotaknejo procesa mišljenja, ki je zato prepogosto negativistično naravnano. Bolj intenziven in pogostejši je glavobol, hujše so težave, ki so v ozadju duševnosti.

Raziskave so pokazale, da so migrenski glavoboli pogosto povezani z zlorabami v otroštvu. Kar 64 odstotkov tistih, ki trpijo zaradi glavobolov, naj bi poročalo o psihični zlorabi ali travmatični izkušnji. Glavobol pa je lahko znanilec tudi nekoliko drugačne, na prvi pogled ravno obratne klinične slike, zaradi katere posameznik na koncu zboli za depresijo.

Zaradi stalnih občutkov bojazni pride do patološke reakcije izčrpanosti. Pojavi se zaradi dolgotrajnega čustvenega napora in gre navadno skozi tri stopnje. Na prvi so posamezniki razdražljivi in izredno občutljivi. Na drugi stopnji pride do psihosomatskih simptomov, glavobola. Na tretji stopnji pa se pojavijo tudi depresivni simptomi, a ne zaradi glavobola, temveč kot del celotne klinične slike slabše čustvene prilagojenosti.

Seveda je pri teh čustvenih stanjih najboljša psihoterapija, si pa za začetek brez zdravil lahko pomagamo tudi sami. Priporočajo masaže in relaksacijske tehnike.

"Pri tenzičnem glavobolu, kjer je bolečina v zadnjem predelu glave, je navadno glavni vzrok stres. "

Ti glavoboli se najpogosteje pojavijo v poznih popoldanskih in večernih urah, ko sta napetost in stres najvišja. Mišice postanejo napete in drža bolj toga, saj je koncentracija polno usmerjena na delo. Zato je pomembno, da preprečimo mišično napetost, še preden se glavobol pojavi. Med delom se zavestno bolj osredotočimo na obrazne in hrbtne mišice. Priporočljivo je, da si redno vzamemo odmor od računalnika.

Če se preveč zatopite v delo, si na zaslonu nastavite alarm, ki vas bo vsake pol ure spomnil na kratek odmor, med katerim poskušajte sprostiti napete mišice. Koristna je tudi masaža tilnika, saj je pri psihogenih glavobolih pogost krč vratnega mišičja. Dnevno se je priporočljivo posvetiti tudi drugim, obsežnejšim relaksacijskim tehnikam, meditacijam in dihalnim vajam, ki so učinkovite tudi pri odpravlja­nju anksioznosti.

Nekoliko večji izziv pa so migrenski glavoboli. Strokovnjaki menijo, da je migrena del obsežnejšega sklopa vedenjskih in anksioznih motenj. Podobna psihična dinamika leži tudi v ozadju pulzirajočih glavobolov, pri katerih se pojavi močna utripajoča bolečina v določenem predelu glave. Medtem ko se tenzični glavoboli najpogosteje pojavljajo kot odziv na stres, so v ozadju pulzirajočih in migrenskih glavobolov večje psihične težave.

Mnogi, ki trpijo zaradi migrenskih glavobolov, se pritožujejo, da so taki dnevi popolnoma brez vrednosti, saj je storilnost praktično nična. Zato migrena zahteva celosten pristop k zdravljenju, poleg zdravil, ki lajšajo neznosno bolečino, tudi psihoterapevtsko ter nevrološko obravnavo in relaksacijske tehnike, ki so pomembne pri odpravljanju bolečine.

Mnenje strokovnjakinje

Odgovarja dr. Polona Matjan, specialistka za klinično psihologijo na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo (IKPP)

1. Kaj je najpomembnejši psihološki vzrok glavobolov?

Po izključenem nevrološkem ozadju glavobolov so najpomembnejši psihološki vzroki neprepoznavni, izrinjeni, nezavedni občutki napetosti, jeze, nezadovoljstva in podobno, ki si poiščejo pot v somatski simptomatiki.

2. Lahko kako zavestno pripomoremo k manjši pojavnosti?

S prepoznavanjem občutkov, ki so povezani z doživljanjem vsakdanjih obremenitev, predvsem pa odnosov na delovnem mestu in doma.

3. Obstaja razlika v psihološkem ozadju migrenskega in običajnega glavobola?

Razlika je predvsem v tem, da imajo migrenski glavoboli močnejše fiziološko (organsko) ozadje in da zato sodijo bolj v psihosomatska obolenja, navaden glavobol pa je bolj reaktivne narave.

4. Je psihoterapija pri migrenskih glavobolih učinkovita?

Težko bi odgovorila na to vprašanje. Psihoterapija je slabo učinkovita pri katerih koli psihosomatskih obolenjih, ker jih pacienti zelo težko prepoznajo in povezujejo z doživljanjem.

Tisti, ki zmorejo hodili dovolj dolgo in začutiti dogajanje v sebi, imajo seveda boljše možnosti. Po mojih izkušnjah je takšnih malo. Glavobol čutiš, napetosti in jeze pa ne. Biti moraš motiviran in dolgo obiskovati psihoterapije, da to začutiš.

Tekst: Špela Klara Jambrek, univ. dipl. psih.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri