glavobol

Za glavobolom občasno trpi kar 70 odstotkov, kronično pa 10 odstotkov populacije v industrializiranih državah.

Pri ponavljajočih se glavobolih bolečina skoraj vedno posredno prizadene tudi posameznikove bližnje odnose, socialne stike, delovne odgovornosti pa tudi opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Zaradi nenehnih bolečin, za katere se zdi, da jim ni videti konca, se vzporedno običajno pojavi tudi depresija.

Čeprav je v približno desetih odstotkih vzrok glavobolov lahko organski, pa se kljub temu večinoma pojavljajo pri duševnih boleznih in psihičnih reakcijah na stresne dogodke.

Večina jih težave rešuje s protibolečinskimi zdravili, s katerimi blažijo le simptome, vzrok pa ostaja in kot neizčrpen vrelec vedno znova povzroči, da na dan privre bolečina. Poleg tega dolgoročno fizična in psihična odvisnost od zdravil zmanjšuje občutek nadzora nad lastnim življenjem.

Prav to je razlog, zaradi katerega se pogosto pojavita tudi obup in depresija, ki vodita v začaran krog odvisnosti od dodatnih zdravil, kot so antidepresivi in anksiolitiki.

Mešanje določenih protibolečinskih zdravil z antidepresivi in anskiolitiki pa je lahko zelo nevarno, zato se moramo predhodno vedno posvetovati z zdravnikom. Prav koktajl antidepresivov, anksiolitikov in protibolečinskih tablet je povzročil smrt ameriškega igralca Heatha Ledgerja.

"Vzrok za nastanek kroničnih glavobolov najpogosteje leži v naši duševnosti. "

Zato je najbolje, da se spopademo s temeljnim vzrokom, psihičnimi travmami, da omejimo dnevni stres ali razvijemo konstruktivnejše metode spoprijemanja s stresom. Rezultati takega spopada prinesejo več kot le življenje brez fizične bolečine, povečata se občutek nadzora in samopodoba, s tem pa seveda kakovost življenja.

Pri glavobolih, predvsem tenzičnih in migrenskih, je v ozadju navadno anksioznost ali temeljna bojazen, ki obarvata način spopadanja s problemi in življenjskimi situacijami. Bojazen največkrat ni realen odziv na situacijo, saj jo v resnici povzročajo nezavedni konflikti, nastali že zgodaj v otroštvu.

Energijo sprošča prek bojazni, posledično glavobola. Vzrok za glavobol so tudi potlačene reakcije na travmo, ki jo nekdo potlači s čustvi, ki so takrat nastala, saj velikokrat ni opremljen s psihičnimi mehanizmi soočanja s tako hudo situacijo. Zaradi tega v ZDA ob hudih nesrečah ali zlorabah tudi odraslim posameznikom poleg zdravniške pomoči nudijo tudi psihično, saj s pomočjo strokovnjaka učinkoviteje predelamo določene izredno stresne situacije.

Čustva neugodja, sovraštva in jeze, ki so za zavestni del naše duševnosti nesprejemljiva ali travmatična, bodo sicer našla drug kanal sprostitve, pogosto je to tudi glavobol. V psihologiji procesu pravimo psihosomatika. Zato se psihologija bolj kot na odpravljanje posledic, bolečine, osredotoča na odpravljanje vzroka, nezavednih travm in konfliktov na eni strani in vzpostavljanje primernih mehanizmov predelave konfliktov na drugi strani.

Tisti, ki trpijo za glavoboli, so običajno nadpovprečno inteligentni. Anksioznost, pretirana ambicioznost, želja po prevladovanju ter perfekcionizem pa se velikokrat dotaknejo procesa mišljenja, ki je zato prepogosto negativistično naravnano. Bolj intenziven in pogostejši je glavobol, hujše so težave, ki so v ozadju duševnosti.

Raziskave so pokazale, da so migrenski glavoboli pogosto povezani z zlorabami v otroštvu. Kar 64 odstotkov tistih, ki trpijo zaradi glavobolov, naj bi poročalo o psihični zlorabi ali travmatični izkušnji. Glavobol pa je lahko znanilec tudi nekoliko drugačne, na prvi pogled ravno obratne klinične slike, zaradi katere posameznik na koncu zboli za depresijo.

Zaradi stalnih občutkov bojazni pride do patološke reakcije izčrpanosti. Pojavi se zaradi dolgotrajnega čustvenega napora in gre navadno skozi tri stopnje. Na prvi so posamezniki razdražljivi in izredno občutljivi. Na drugi stopnji pride do psihosomatskih simptomov, glavobola. Na tretji stopnji pa se pojavijo tudi depresivni simptomi, a ne zaradi glavobola, temveč kot del celotne klinične slike slabše čustvene prilagojenosti.

Seveda je pri teh čustvenih stanjih najboljša psihoterapija, si pa za začetek brez zdravil lahko pomagamo tudi sami. Priporočajo masaže in relaksacijske tehnike.

"Pri tenzičnem glavobolu, kjer je bolečina v zadnjem predelu glave, je navadno glavni vzrok stres. "

Ti glavoboli se najpogosteje pojavijo v poznih popoldanskih in večernih urah, ko sta napetost in stres najvišja. Mišice postanejo napete in drža bolj toga, saj je koncentracija polno usmerjena na delo. Zato je pomembno, da preprečimo mišično napetost, še preden se glavobol pojavi. Med delom se zavestno bolj osredotočimo na obrazne in hrbtne mišice. Priporočljivo je, da si redno vzamemo odmor od računalnika.

Če se preveč zatopite v delo, si na zaslonu nastavite alarm, ki vas bo vsake pol ure spomnil na kratek odmor, med katerim poskušajte sprostiti napete mišice. Koristna je tudi masaža tilnika, saj je pri psihogenih glavobolih pogost krč vratnega mišičja. Dnevno se je priporočljivo posvetiti tudi drugim, obsežnejšim relaksacijskim tehnikam, meditacijam in dihalnim vajam, ki so učinkovite tudi pri odpravlja­nju anksioznosti.

Nekoliko večji izziv pa so migrenski glavoboli. Strokovnjaki menijo, da je migrena del obsežnejšega sklopa vedenjskih in anksioznih motenj. Podobna psihična dinamika leži tudi v ozadju pulzirajočih glavobolov, pri katerih se pojavi močna utripajoča bolečina v določenem predelu glave. Medtem ko se tenzični glavoboli najpogosteje pojavljajo kot odziv na stres, so v ozadju pulzirajočih in migrenskih glavobolov večje psihične težave.

Mnogi, ki trpijo zaradi migrenskih glavobolov, se pritožujejo, da so taki dnevi popolnoma brez vrednosti, saj je storilnost praktično nična. Zato migrena zahteva celosten pristop k zdravljenju, poleg zdravil, ki lajšajo neznosno bolečino, tudi psihoterapevtsko ter nevrološko obravnavo in relaksacijske tehnike, ki so pomembne pri odpravljanju bolečine.

Mnenje strokovnjakinje

Odgovarja dr. Polona Matjan, specialistka za klinično psihologijo na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo (IKPP)

1. Kaj je najpomembnejši psihološki vzrok glavobolov?

Po izključenem nevrološkem ozadju glavobolov so najpomembnejši psihološki vzroki neprepoznavni, izrinjeni, nezavedni občutki napetosti, jeze, nezadovoljstva in podobno, ki si poiščejo pot v somatski simptomatiki.

2. Lahko kako zavestno pripomoremo k manjši pojavnosti?

S prepoznavanjem občutkov, ki so povezani z doživljanjem vsakdanjih obremenitev, predvsem pa odnosov na delovnem mestu in doma.

3. Obstaja razlika v psihološkem ozadju migrenskega in običajnega glavobola?

Razlika je predvsem v tem, da imajo migrenski glavoboli močnejše fiziološko (organsko) ozadje in da zato sodijo bolj v psihosomatska obolenja, navaden glavobol pa je bolj reaktivne narave.

4. Je psihoterapija pri migrenskih glavobolih učinkovita?

Težko bi odgovorila na to vprašanje. Psihoterapija je slabo učinkovita pri katerih koli psihosomatskih obolenjih, ker jih pacienti zelo težko prepoznajo in povezujejo z doživljanjem.

Tisti, ki zmorejo hodili dovolj dolgo in začutiti dogajanje v sebi, imajo seveda boljše možnosti. Po mojih izkušnjah je takšnih malo. Glavobol čutiš, napetosti in jeze pa ne. Biti moraš motiviran in dolgo obiskovati psihoterapije, da to začutiš.

Tekst: Špela Klara Jambrek, univ. dipl. psih.

Sorodni članki
None

Psihosomatika

Naše telo se neprestano odziva na telesne in čustvene spremembe – tako tiste, ki prihajajo iz zunanjega okolja, kakor tudi na spremembe, ki prihajajo iz notranjosti – fantazije, čustva, želje . . Temu...

Migrena: Kako zmanjšati pogostost napadov?

Migrena je pogost nevrološki sindrom. Ozdraviti je žal ni mogoče, lahko pa ob pomoči zdravnika lajšamo simptome in zmanjšujemo pogostost ter težavnost migren.

Nove metode zdravljenja migrene

Nevihte v glavi že dolgo niso več tako neizogibne. Vsak pozna tenzijski glavobol, ki ga začutimo po stresnem dnevu ali pa kadar popijemo preveč alkohola. Z zadostnim vnosom tekočine...
Najbolj brane vsebine

7 ajurvedskih nasvetov za hujšanje in dobro počutje

Larissa Hall Carlson, učiteljica joge in specialistka za ajurvedo, ponuja 7 ajurvedskih nasvetov, da boste (po praznikih) lažje telo spet spravili v staro stanje in poskrbeli za dobro počutje.
Več...

Hujšanje ne bo uspešno, če ne boste poskrbeli za 5 pomembnih stvari

Medtem ko se osredotočate na željo po izgubi kilogramov, pozabljate na pomembne stvari, ki vas lahko vrnejo na staro pot.
Več...

7 vprašanj, ki si jih zastavite, če težko zaspite

Vsak večer ista zgodba – pred televizorjem ali ob knjigi začnete kinkati. Včasih vas preko dneva nakopičena utrujenost ujame že pri večerji. Odpravite se v posteljo … In potem ste nenadoma popolnoma budni.
Več...

Najslabši nasveti glede prehrane po mnenju nutricionistov

Kadar se lotite diete ali pa se zgolj skušate prehranjevati bolj zdravo, verjetno dobite na tone nasvetov od prijateljev, družinskih članov in neznancev v spletu, ki z gotovostjo trdijo, da imajo prav. Zbrali smo nekaj pogostih napak, ki jim ne verjemite in jih ne izvajajte. 
Več...

5 stvari, ki jih morate vedeti, če bi radi hitro shujšali

Na trgu je ogromno izdelkov, ki pri preoblikovanju telesa obljubljajo takojšnje rezultate. In potem so tu še hitre, predvsem pa stroge diete. Pa je res mogoče zdravo izgubiti konkretno količino kilogramov v zelo kratkem času in potem to težo tudi obrdžati?
Več...

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri