Pojem zaprtja si ljudje različno razlagajo, saj med njimi obstajajo razlike v pogostosti izločanja. Nekateri začutijo gibanje črevesja le enkrat na tri dni, medtem ko drugi obiščejo stranišče tudi do trikrat na dan.
Prebava je lahko v obeh primerih popolnoma normalna. Pozorni pa moramo biti, če se nam zgodi, da blato izločamo redkeje kot na tri dni. Navadno je blato v tem primeru tudi trdo, posušeno, majhnega volumna, s spremljajočim napenjanjem in bolečinami. Sicer pa je v večini primerov zaprtje funkcionalne narave (to pomeni, da je črevesje zdravo, vendar ne deluje optimalno). “Zaprtje je bolezen sodobne civilizacije!” nam je pojasnil doc. dr. Rok Orel z ljubljanskega Kliničnega centra.
Pot prebave
Prebava se začne v ustih, ko hrano prežvečimo s pomočjo sline, v kateri je prisoten encim. Prežvečena hrana nato potuje navzdol prek žrela in požiralnika do želodca, kjer se začne prebavljanje beljakovin. Maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati se dokončno razgradijo do osnovnih elementov v tankem črevesju, od koder po krvnem obtoku potujejo do posameznih organov. Neprebavljene snovi potujejo v debelo črevo. Tu se lahko nekatere snovi še vedno razgradijo pod vplivom bakterij, ki normalno naseljujejo črevo, in se absorbirajo v krvni obtok. Reabsorbirata se tudi sol in voda, preostala vsebina pa tvori blato, ki se izloči iz organizma.
Črevesje odraslega človeka naseljuje približno 1014 bakterij, ki pripadajo 400 različnim vrstam in podvrstam, skupne teže od enega do 1,5 kilograma. Ti organizmi posledično vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. Ker so bakterije enocelični organizmi in lahko same izvajajo vse prebavne procese, je črevesna flora ogromen in kompleksen presnovni organ.
Kakšni so vzroki za zaprtje
Najpogosteje je vzrok za zaprtje sodobno življenje – napačna prehrana s pomanjkanjem vlaknin, nezadostne količine tekočine in fizična neaktivnost. Lahko je tudi posledica določenih bolezni, jemanja nekaterih zdravil, zlorabe odvajal, pa tudi stresa in spremembe okolja. Naše črevesje se ob vsem tem poleni in ne deluje tako, kot bi moralo. Dodaten dejavnik je hiter življenjski ritem, ko si stežka vzamemo čas za zajtrk in pozneje za obvezne dnevne obroke. Hrano 'zmečemo' vase, in tudi če začutimo, da je čas za obisk stranišča, ga zaradi pomanjkanja časa večkrat zatremo in prestavimo na pozneje. Rezultat? Zaprtje!
Prehrana, bogata z vlakninami
Za izboljšanje prebave lahko veliko naredimo že s spremembo prehrane – dodatkom vlaknin. Vlaknine so rastlinskega izvora, so neprebavljive za človeški organizem in so zelo koristne. V črevesju zadržujejo velike količine vode, kar poveča volumen črevesne vsebine in spodbuja gibanje črevesja. Črevesna vsebina ostane mehka, to pa omogoča preprosto izločanje. Količino vlaknin v prehrani lahko povečamo s tem, da redno vključujemo polnozrnate izdelke, sadje in zelenjavo. Za optimalno delovanje vlaknin moramo piti tudi dovolj tekočine. Dnevno je priporočljivo zaužiti najmanj 30 g vlaknin.
Učinki odvajal
Včasih tudi spremenjen način prehranjevanja ni dovolj, zato nam ne preostane drugega, kot da posežemo po odvajalih. Tu pozornost ni odveč – nekatera odvajala so kratkoročno zelo učinkovita, a dolgoročno ne obnovijo črevesne funkcije. Njihova dolgotrajna uporaba lahko povzroči odvisnost od odvajal, poveča pa se tudi verjetnost za rakava in ledvična obolenja. Zdravniki zato svetujejo uporabo laktuloze (lactecon), ogljikovega hidrata s prebiotičnim učinkom, ki je sestavljen iz naravnih sladkorjev fruktoze in galaktoze. V črevesju se ne absorbira, temveč veže nase vodo in tako pospeši ter olajša izločanje blata. Primeren je za vso populacijo, od dojenčkov do starostnikov, tudi za nosečnice in diabetike. Rezultati raziskav kažejo, da vnos laktuloze izboljša ravnovesje črevesne flore, potrebne pa so še dodatne raziskave, ki bi pokazale povezanost z imunskimi procesi.
Uporabna odvajala so tudi druge neprebavljive snovi, ki nase vežejo vodo, na primer različna solna odvajala in polietilen glikol. Vendar pa te snovi delujejo samo kot osmotska odvajala, ne spodbujajo presnove črevesnih bakterij in zato nimajo dodatnega prebiotičnega učinka. “Laktulozo priporočamo zelo pogosto, predvsem pri funkcionalnem zaprtju,” pravi dr. Orel in dodaja: “Dobra lastnost laktuloze je, da se v nasprotju s stimulantnimi odvajali črevo nanjo ne navadi.”
Laktuloza ni laktoza. Je sintezni sladkor, sicer podoben mlečnemu sladkorju (laktozi), ki je v materinem in kravjem mleku, a je za človeško telo neprebavljiv. V nasprotju z laktozo, ki se večinoma absorbira v tankem črevesju, laktuloza ostaja 'ujeta' v črevesju. Nanjo se v ozkem črevesju veže voda, blato postane mehkejše, poveča se njegov volumen, zato ga lažje odvajamo. Tudi laktozo lahko uporabljamo kot odvajalo, a ni preveč učinkovita, potrebni pa so večji odmerki (40 g) in ni primerna za diabetike.
Probiotiki in prebiotiki
Probiotiki so različne mlečnokislinske bakterije v črevesni flori, ki jo pomagajo obnavljati in vzdrževati. Najdemo jih v jogurtu, kislem mleku, kefirju, nekaterih prehranskih izdelkih z mlečnimi kulturami ter v obliki kapsul, praškov … V nasprotju s probiotiki, ki so živi mikroorganizmi, so prebiotiki neprebavljivi ogljikovi hidrati. Spodbujajo dejavnost črevesnih bakterij (predvsem rast bakterij bacillus bifidus in laktobacila, ki so najpomembnejši za prebavo), nase vežejo vodo, spodbujajo gibanje črevesa ter s tem koristno vplivajo na refleks in pogostnost izločanja blata.
Kaj pravi statistika
Težave s prebavo niso redkost. Raziskave kažejo, da ima težave z zaprtjem približno vsak četrti odrasel v naši družbi, pogosteje prizadenejo ženske, za težavami z zaprtjem pa trpi več kot polovica starejših ljudi. Sicer zaprtje lahko prizadene prav vse starostne skupine. Lahko traja krajši čas (akutno zaprtje), lahko pa so težave dolgotrajnejše (kronično zaprtje) in zahtevajo resnejši zdravniški posvet.
Obisk zdravnika je nujen, če:
- · zaprtje traja več tednov ali mesecev,
- · zaprtje spremlja slabost ali izguba teže,
- · v blatu opazite sluz ali kri,
- · zaprtje spremljajo bolečine v trebuhu ali analnem predelu.
iz Lise
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
