Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak

Kaj so probiotiki in kaj prebiotiki? 

3. 8. 2011

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi; če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že sicer, bodisi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.

Probiotiki torej delujejo neposredno, prebiotiki pa posredno.

Tako probiotiki kot prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju.

Če se ravnovesje poruši, recimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa pomagajo tudi pri hitrejši vnovični vzpostavitvi normalnega stanja.

"Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (na primer driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (na primer drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Morda probiotiki in prebiotiki res niso nujni, vsekakor pa so ob načinu sodobnega življenja in prehranjevanja lahko zelo koristni," je na novinarski konferenci povedal doc. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Probiotiki kot prehransko dopolnilo ali zdravilo?

Probiotiki so na trgu kot prehranska dopolnila ali zdravila. Prehranska dopolnila so skupina živil, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Za njihovo kakovost v celoti jamči proizvajalec.

Za prehranska dopolnila se lahko uporabljajo dokazane zdravstvene trditve, medicinske trditve pa so rezervirane za zdravila. Zdravila so podvržena strožjemu nadzoru in višjim kakovostnim standardom v proizvodnji, ki je zato dražja, a njihova kakovost in delovanje nista sporna.

"To seveda ne pomeni, da so prehranska dopolnila splošno slabe kakovosti, temveč le, da morajo biti potrošniki pri nakupu pozorni in izbirati izdelke, za katere proizvajalec ne le jamči, temveč tudi dokazuje kakovost," je poudaril dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutricionistiko.

Učinki probiotika morajo biti dokazani

"Učinki posameznega probiotika morajo biti natančno proučeni in dokazani. Prebiotiki pa morajo selektivno spodbujati razmnoževanje in s tem prevlado koristnih bakterij," je poudarila prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehn., predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

"To področje postaja vse bolj urejeno, saj enotna uredba natančno ureja uporabo zdravstvenih trditev na živilih v Evropski uniji. Žal ta zakonodaja v praksi še ni povsem zaživela, čeprav bi že morala. Uredba namreč predvideva, da je treba vsako trditev o živilu ali prehranskem dopolnilu, ki namiguje na povezavo med izdelkom in zdravjem, dokazati na znanstveno sprejemljiv način in predhodno avtorizirati na ravni EU. Ker je v EU trenutno v uporabi več kot štiri tisoč takšnih zdravstvenih trditev, to za stroko ni majhen zalogaj," je razložil dr. Igor Pravst.

Standardi se približujejo standardom za živila

Zdravstvene trditve odobrijo na podlagi ugodne znanstvene ocene, ki jo pripravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA).

Za ugodno oceno mora biti koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na zdravih ljudeh, zato je učinke zelo težko dokazovati.

Žal ob sprejetju zakonodaje niso pripravili natančnih strokovnih meril, na podlagi katerih bi proizvajalci lahko vedeli, kakšni znanstveni dokazi se od njih sploh pričakujejo. Zato do zdaj še nobena obravnavana trditev v povezavi s pre- in probiotiki ni dobila ugodne ocene.

"Ocenjujem, da bodo za ugodne ocene potrebne dodatne klinične študije, v katerih bodo odpravljene tiste pomanjkljivosti, ki so bile poudarjene v že objavljenih ocenah. Danes je namreč precej bolj jasno, kaj iščemo. Pričakujem, da bodo dokončne odločitve za večino objavljene v enem paketu prihodnje leto," je dejal dr. Igor Pravst.

Negativne znanstvene ocene torej ne pomenijo, da ti izdelki nimajo koristnih učinkov, ampak le, da niso bili predstavljeni dokazi, na podlagi katerih bi ob upoštevanju najvišjih standardov nedvoumno potrdili takšne učinke.

Kaj bi morala vsebovati dobra označba probiotičnega izdelka?

Potrošniške organizacije se v EU zavzemajo za dosledno, korektno in potrošnikom razumljivo označevanje probiotičnih izdelkov, saj to zagotavlja varnost in funkcionalnost izdelka.

Ustrezna označba probiotičnega izdelka bi morala po podatkih asist. dr. Tanje Pajk Žontar, univ. dipl. ing. živ. tehn., z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave vsebovati naslednje informacije:

  • opombo, da so prisotne žive bakterije, znanstveno pravilno poimenovanje rodu in vrste bakterij,
  • število posameznih bakterij v svežem izdelku in proti koncu izteka roka uporabnosti,
  • število bakterij naj bi bilo zapisano v potrošniku razumljivih enotah in strokovno pravilno,
  • minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje,
  • priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek,
  • zdravstvene trditve, ki morajo biti dokazane s kliničnimi raziskavami na ljudeh in za vsak izdelek posebej (ne samo za mikroorganizem),
  • opozorilo, kakšne so posledice uživanja pretiranih količin izdelka.
Večina potrošnikov probiotikov ne pozna dovolj dobro

A uredbe so eno, ozaveščenost potrošnikov pa nekaj drugega. 

"Manjše ankete, ki smo jih opravili, so pokazale, da večina potrošnikov že ve, da so probiotiki mikroorganizmi, da so koristni za prebavo, za preprečevanje drisk in ob terapijah z antibiotiki … Vendar pa so ob naštevanju probiotičnih izdelkov poleg najbolj oglaševanih naštevali tudi različne mlečne izdelke, običajna fermentirana živila (jogurt, kislo mleko ...) in druge izdelke, ki nimajo nič skupnega s probiotiki. Prepričana sem, da večina povprečnih potrošnikov ne ve, da se probiotične bakterije po svojih učinkih razlikujejo, še manj pa, da se razlikuje sestava mikrobiote med ljudmi, zato so lahko posamezni probiotiki za nekoga bolj, za koga drugega pa manj učinkoviti," pravi prof. dr. Irena Rogelj.

Razlikujejo se tudi merila, na podlagi katerih potrošniki izbiramo živila.

"Žal danes na izbiro živil zelo pomembno vpliva cena. A včasih veljavno pravilo, da nizka cena pomeni manj kakovosten izdelek, danes ne drži več. Vse več ljudi se zaveda pomena uravnoteženega prehranjevanja, zato pred nakupom živil preberejo označbe, tako sestavine izdelka kot prehransko tabelo, informacije pretehtajo in se šele nato odločijo, ali bodo izdelek kupili. Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se pred nakupom posvetujejo s farmacevtom ali zdravnikom in jih ne uživajo po lastni presoji. Na izbiro živil ne nazadnje vplivata tudi embalaža in oglaševanje, ki je lahko zelo agresivno," meni asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Številni 'probiotični' izdelki ne ustrezajo osnovnim pogojem

Na slovenskem trgu je veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si številni imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo. Vendar se večina tega ne zaveda.

"Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni," opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so konec leta 2009 izvedli prehranski test mlečnih probiotičnih izdelkov in probiotikov v obliki prehranskih dopolnil.

"Ugotovili smo, da je znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih bolj izjema kot pravilo. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Žal pa je test pokazal tudi, da vsi izdelki ne vsebujejo navedenih vrst probiotičnih bakterij, pa tudi, da je njihovo število lahko manjše od označene vrednosti ali celo nično. Te napake so pogostejše pri prehranskih dopolnilih kot pri živilih," je povedala asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Prof. dr. Irena Rogelj jo je dopolnila: "Pri nekaterih prehranskih dopolnilih so recimo pri učinkih navedeni kar vsi, ki so jih kdaj ugotovili pri katerikoli od proučevanih probiotičnih bakterij. Zgodi se tudi, da spremenijo sestavo probiotičnega prehranskega dopolnila, seznama učinkov pa ne. Pri izdelkih s prebiotiki je težava v tem, da povprečni potrošnik iz različnih navedb na deklaracijah težko razbere, kaj so prebiotiki (inulin, oligofruktoza, froktooligosaharidi, vlaknine, ksilitol, …). Poleg tega se prebitoiki dodajajo različnim živilom, od mlečnih izdelkov, mineralnih vod, energetskih ploščič, čokolade do kruha. Lahko imajo tudi neprijetne stranske učinke, kot so napenjanje, vetrovi, krči ali celo driska, če jih zaužijemo preveč, zato bi bilo primerno opozorilo o možnih stranskih učinkih," meni prof. dr. Irena Rogelj.

Na slovenskem trgu je tudi nekaj znanstveno potrjeno učinkovitih izdelkov

"Vendar je na slovenskem trgu tudi nekaj zelo kakovostnih izdelkov, ki ustrezajo merilom in imajo z znanstvenimi raziskavami potrjeno učinkovitost. Zato je prav, da se loči pleve od zrnja in da se strokovna javnost seznani z razlikami," opozarja doc. dr. Orel.

Prav novinarska konferenca in okrogla miza po njej sta dali proizvajalcem in zastopnikom različnih izdelkov, ki vsebujejo pre- in probiotike, možnost, da javnosti pokažejo dokaze o učinkovitosti.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri