Kako okrepimo odpornost

Najboljša zaščita, da v hladnejših dneh ne zbolimo za virozami, je ohra­njanje dobre kondicije in odpornosti. Slabo splošno zdravstveno stanje namreč povečuje možnosti za okužbe in tveganje za zaplet bolezni ter podaljšuje čas, potreben za okrevanje. Najbolj očitno se je to na primer pokazalo pri nespečnežih, katerih organizem ne tvori dovolj belih krvnih telesc (limfocitov), ki so steber imunskega sistema.

Uravnotežena in kar najbolj naravna prehrana pomaga krepiti odpornost organizma, saj ga oskrbi s hranili, ki jih potrebuje za tvorbo protiteles, ne da bi se pri tem izčrpal. Takšna preventiva pa je učinkovita le, če postane del našega vsakdana.

1 Naj glavnata zelenjava postane vaša prva izbira

Kaj imajo skupnega glavnata zelenjava, agrumi, kivi, liči, gvajava, peteršilj in kreša? Vsi so bogati z vitaminom C, ki je učinkovit v boju proti stresu in utrujenosti. Spodbudno vpliva na organizem in pomaga zmanjšati intenzivnost in skrajšati čas prehlada.

Oskrbimo se torej z brokolijem, cvetačo, brstičnim ohrovtom in kislim zeljem. Pozabiti pa ne smemo niti na vitamine A (jetrca in mlečni izdelki), E (maslo in olja), B6 in B9, katerih pomanjkanje oslabi imunski sistem. Prisotni so tudi v nekaterih vrstah zelenjave, kot so korenje, buče in sladki krompir, ki vsebujejo betakaroten, ki se spremeni v vitamin A; stročnice in krompirjeva lupina pa so bogate z vitaminoma B6 in B9.

2 Privoščite si ostrige

Ostrige, pravi koncentrat oligoelementov, vsebujejo tudi veliko cinka, ki je nepogrešljiv pri tvorbi limfocitov. V manjših količinah ga najdemo še v drugih morskih sadežih, ribah in suhomesnih izdelkih. Bi morali cink jemati tudi v obliki prehranskega dopolnila? Strokov­njaki menijo, da je bolje, če si dva- ali trikrat na teden privoščimo jedi iz morskih sadežev, saj telo cink v naravni obliki lažje sprejme, obe­nem pa so v teh jedeh še drugi oligoelementi.

3 Izberite krvavice

Železo, ki ga je veliko v krvavicah in rdečem mesu, igra glavno vlogo pri dovajanju kisika celicam, tudi imunskim. Ženske običajno pomanjkljivo nadomeščamo železo, ki ga izgubimo med menstruacijo, pomanjkanje pa se izraža predvsem kot utrujenost. Delovanje imunskega sistema pa lahko oslabi tudi pomanjkanje selena, bakra ali kalcija.

4 Oskrbite se z jajci

Jajčni protein igra bistveno vlogo pri oskrbi imunskega sistema z esencialnimi amino­kislinami, ki sodelujejo pri tvorbi makrofagov, prvih napadalcev na vsiljivce (mikrobe, bakterije, glivice), in limfocitov, ki v naslednji fazi obrambe izločajo protitelesa. Poleg tega jajca vsebujejo vitamina A in D ter jod. Pojemo jih lahko od tri do pet na teden, na da bi pri tem tvegali povišanje holesterola v krvi.

5 Lotite se sirov

V boju proti škodljivim bakterijam naj vam pomagajo koristne bakterije – tiste, ki jih najdemo v jogurtih in kislem mleku pa tudi v skorji nekaterih sirov, kot so camembert, brie, munster … Ti mikroorganizmi tako kot laktobacili in bifidobakterije sodijo med probiotike, ki izboljšujejo črevesno floro, ki v naši imunski obrambi igra pomembno vlogo. Prednost dajte modrim sirom, ki vsebujejo plesni in vitamin B9, ter comtéju in beaufortu, ki sta bogata s cinkom.

6 Odpravite se spat (bolj) zgodaj

Imunski sistem potrebuje za nemoteno delovanje in tvorbo potrebnih protiteles v času bolezni od sedem ur in pol do osem ur počitka. Nočno bedenje povzroča stres, ki naj bi zmanjševal učinkovitost belih krvničk.

7 Ukvarjajte se s športom

Strokovnjaki so opazili, da med intenzivno športno dejavnostjo in po njej v krvi kroži več limfocitov, kot bi telo mobiliziralo obrambne moči, vendar ta učinek ne traja več kot 24 ur. Vsakodnevna polurna športna vadba pa ima tudi druge pozitivne posledice: ščiti pred srčno-žilnimi obolenji in zaradi sproščanja endorfinov spodbudno vpliva na duševno razpoloženje. Obenem je to način boja proti stresu, ki za imunsko odpornost ostaja sovražnik številka ena.

8 Uživajte življenje

V stresnih razmerah začne telo izločati kortizol in noradrenalin, ki slabita imunski sistem, človek pa ne zna dovolj dobro zavestno izkoristiti blagodejnih učinkov drobnih življenjskih užitkov, ki lahko pomagajo v boju proti stresu. Takoj ko začutimo, da vstopamo v začaran krog notranjega nemira, moramo poskrbeti za kakšno drobno zadovoljstvo: privoščimo si sprehod, oglejmo si razstavo ali film, lotimo se športne vadbe …

9 Mislite nase in na svoje bližnje

Bolj ko smo pod stresom, manj skrbimo zase. Takrat je čas, da svojo vlogo odigrajo naši bližnji. Raziskave so pokazale, da dejstvo, da imamo nekoga, na kogar se lahko zanesemo, pomembno vpliva na naše imunske sposobnosti. Zato skrbno negujmo odnose z najbližjimi in prijateljstva.

10 Ostanite v postelji

Ko imamo gripo, si želimo ostati v postelji. In tej želji se ne smemo upirati. Ko postanejo bele krvničke dejavne, sproščajo hormon, ki spodbuja spanec, tako da se lahko v miru posvetijo svoji prednostni nalogi – boju proti okužbi. Zato velja: bolnik, sploh če gre za otroka, naj počiva.

Krepčilni čajčki

• Črni in zeleni čaj sta zelo bogata s polife­noli, njuna slaba stran pa je, da zmanjšujeta absorpcijo železa. Težavo lahko omilimo tako, da z železom bogata živila uživamo skupaj s svežim vitaminom C (krvavica + sadna solata iz pomaranč).
• Poskusimo timijanov čaj, ki velja za močno krepčilo.
• Privoščimo si čaj iz zvezdastega janeža, ki ga uporabljajo tudi pri pripravi tamifluja, zdravila proti gripi A.

Izogibajte se

• Prekratkemu spancu.
• Strogim dietam, med katerimi zaužijemo premalo proteinov in ogljikovih hidratov.
• Prevelikim količinam industrijsko predelane hrane, ki vsebuje le malo hranilnih snovi in oligoelementov.
• Kajenju, ki slabi dihalne poti.
• Nepopolnemu okrevanju po bolezni, saj to oslabi celoten organizem.

Pomoč rastlin

Določena zelišča in gobe, ki jih najdemo v tradicionalnih farmacevtskih priročnikih, krepijo imunski sistem.

Tri najboljša naravna zdravila naj bi bila:

1. Ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ki izvira iz Severne Amerike, so poznali že Indijanci in ga uporabljali za zdravljenje različnih bolezni. Klinične raziskave so potrdile njegovo učinkovitost pri zdravljenju vnetij zgor­njih dihalnih poti (nos, žrelo) in ušes. Uživamo ga lahko v obliki čaja ali tablet.

2. Elevterokok ali sibirski ženšen (Eleutherococcus senticosus) povečuje odpornost organizma. Uživamo ga v obliki kapsul, in sicer tri tedne eno zjutraj. Pozor: pri osebah s povišanim krvnim pritiskom je mogoča možnost kontraindikacij.

3. Šitake ali japonska nazobčanka (Lentinula edodes) je goba z Daljnega vzhoda, znana kot vsesplošno krepčilo, ki spodbuja imunski sistem. Predvsem spodbuja tvorbo belih krvničk (limfocitov), stražarjev v imunskem sistemu. Uživamo jih sveže ali posušene ali v obliki kapsul – tri tedne eno zjutraj in eno zvečer. Omenjene kure so namenjene odraslim osebam. V času nosečnosti niso primerne.

vir: Elle

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord